Laris Gaiser
Avtor:
Laris Gaiser

O avtorju:
Laris Gaiser je slovenski politični analitik, ki ima izredno dober vpogled v zakulisje svetovne politike, saj je svetoval številnim tujim vladam in organizacijam. Diplomiral je na pravni fakulteti v Veroni, magistriral iz mednarodnih odnosov in diplomacije na Inštitutu za mednarodne vede (ISPI) v Milanu ter se specializiral v kriznem menedžmentu na Univerzi Združenih narodov. Danes je Prorektor na Evro-Sredozemski Univerzi Emuni in predavatelj mednarodnih odnosov in zgodovine na univerzi v Georgii (ZDA) ter geopolitične ekonomije na Univerzi Guglielmo Marconi v Rimu.Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja je tudi avtor številnih strokovnih člankov in knjig.

Virant vratar državnega sveta?

Slovenska demokracija predvideva obstoj parlamenta, sestavljenega iz dveh domov: državnega zbora in državnega sveta. Mislim, da je potreba po spremembi poslanstva državnega sveta skoraj vsem jasna.

Državni svet, ki ima le moč veta na zakone, sprejete v drugem domu, je nesmiselna institucija znotraj ustavnega okvira. Svetovalno telo lahko predstavljajo tudi drugačna telesa administracije. Se mora državni svet ukiniti? Niti ne. DS bi se moral spremeniti v dom, ki predstavlja lokalne skupnosti oziroma v prihodnosti regije, in podeljena bi mu morala biti zakonodajna moč. Takšna sprememba pa zahteva čas in preoblikovanje državne lokalne samouprave. Regije glede na ekonomsko krizo, v kateri smo, torej glede na pomanjkanje likvidnosti, skoraj zagotovo ne bodo na vladni agendi v tem mandatu. Ustanovitev regij je finančno zahtevna naloga, ki šele po prvem desetletju delovanja daje prave rezultate. Regionalizacija je za razvoj naše dežele potrebna, ampak se zavedam, da bi bilo nerealno zdaj razmišljati v takšni smeri. Državni svet pa bi do tistega dne lahko ostal takšen, kot je. Nisem prepričan, da je zahteva po njegovi ukinitvi pravilna odločitev. Finančno ne predstavlja velike obremenitve, intelektualno vsebuje nekaj "pametnih glav" in – najpomembnejše – ne dela velike škode.

Razloga za ukinitev sta dva. Prvi je populistične narave: prehranimo dva milijona evrov davkoplačevalcem. Drugi je realen, a prikrit: katerakoli vlada se otrese možnosti veta pri zakonodajnem postopku in s tem potencialnega zavlačevanja opozicije. Dejstvo, da vlada lahko pridobi dva ali tri tedne pri uveljavljanju novega zakona, ni vredno – v tem trenutku – političnega prahu in kritik, ki bi jih dvignila ukinitev državnega sveta. Janez Janša je obramboslovec. Kategorijo časa razume kot pomembno v politični areni in mislim, da bi v parlamentu raje videl fleksibilnejšo strukturo. Istočasno pa verjamem, da se zaveda, da bo takšna odločitev sprožila val protestov, in pusti, da akcijo izpelje Gregor Virant. Če se mora nekdo politično izpostaviti in tvegati negativno reakcijo, naj bo to raje Državljanska lista. Od samega začetka sem prepričan, da je bilo rojstvo Državljanske liste GV dogovorjeno med Virantom in Janšo. Poteza je bila namenjena osvajanju levosredinsko orientiranega (liberalnega) volilnega telesa, ki bi zagotovil SDS stabilno večino v parlamentu. Virantova podoba je pred volitvami letela previsoko in nekaj neprijetnih dejstev, prodanih medijem v pravem trenutku, skupaj s politično naivnostjo nove stranke je poskrbelo (verjetno nad pričakovanjem) za "ozemljitev" DLGV.

Fronto politike bi moral zapustiti in prepustiti drugim predstavnikom stranke. Prevelika vpletenost predsednika DZ v vsakodnevno politiko ni značilna za nobeno evropsko demokracijo. Prepričan sem, da predsednik Virant kot pravnik to dobro ve.

Zakaj je Janša pustil Viranta na položaju predsednika državnega zbora in ni dodelil funkcije Erjavcu, kot je bilo dogovorjeno? Ker je v času, ko je treba imeti pod nadzorom nemoteno delovanje in sprejemanje zakonov (pri časovnici ima predsednik DZ precej manevrskega prostora, če želi delovati obstruktivno), pametno imeti na glavnem stolčku v DZ "svojega človeka". Na enak način lahko zdaj interpretiramo voditeljsko vlogo Viranta pri predlaganju zakona o ukinitvi državnega sveta. Ne glede na dejstvo, da sta s predsednikom vlade dogovorjena od samega začetka – kar zagotovo vesta samo onadva in je sestavni del politične igre, ki ji danes Golobič in Kučan odgovarjata z združitvenim procesom levice pod okriljem Pozitivne Slovenije in s ponovnim prevzemanjem nadzora nad SD –, mislim, da je proaktivna vloga, ki jo želi igrati Virant, nevarna. Predsednik državnega zbora predstavlja drugo ustavno telo Republike Slovenije in čeprav je političnega izvora, bi moral delovati povezovalno in v imenu vseh poslancev. Fronto politike bi moral zapustiti in prepustiti drugim predstavnikom stranke. Prevelika vpletenost predsednika DZ v vsakodnevno politiko ni značilna za nobeno evropsko demokracijo. Prepričan sem, da predsednik Virant kot pravnik to dobro ve. Seveda je za novopečenega strankarskega voditelja takšno angažiranje mamljivo, vendar ni dobro. Ni dobro za javno podobo državnega zbora, ni dobro zaradi precedensa, ki se lahko ustvari pri delovanju funkcije predsednika, in ni dobro za zdravo demokratično ureditev, ki bi glede na predvolilne izjave morala biti Gregorju Virantu pri srcu. Torej, da sklenemo, o ukinitvi državnega sveta se lahko pogovarjamo. Politično je korektna tema razprave. A ne sme je voditi predsednik državnega zbora. Že zato, ker predstavlja drugi dom istega parlamenta, je to nehigienično.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.

Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Fotogalerija
Kostanjevica na Krki pod vodo

Slovenijo so te dni po obilni pošiljki dežja prizadele poplave. Na Dolenjskem je škodo povzročala Krka. Stanje v poplavljeni Kostanjevici na Krki je ujel tudi naš fotografski objektiv.