Naj se veseli najboljši, ne najglasnejši

Pred nami je že 21. sezona slovenskega rokometa, športa, ki žanje največje uspehe v svetovnem merilu, tako na klubski kot reprezentančni ravni v prav vseh selekcijah, pa ob spremljanju razprav ne morem verjeti, da se je uspelo odviti toliko sezon.

Ob kopici neotesancev, brez manir obnašanja in spoštovanja drug drugega, z bolj ali manj slabimi govornimi sposobnostmi, še dobro, da rokomet obstaja. Če bi 12 moških, predstavnikov klubov, za dan zaprli v sobo, bi verjetno iz le-te redko kdo prišel brez prask.

Zdi se, da se marsikatero rokometno "zasedanje" prelevi v boj testosterona in moči. Nič čudnega, da tako težko pridejo stvari do dna in da vsako leto znova poslušamo iste prigode in težave, s katerimi se v rokometu soočajo. Verjemite, za njih bi bila prava stvar skupinska joga in meditacija v kakšnem od parkov. Morda bi se potem pomirili. Pa vsaj kakšna ženska sodelavka, ki bi malce uravnotežila ta boj za prevlado.

Na tem mestu govorim le o nekaterih, ki jih spremljam že lep čas, a dozdeva se mi, da je podobnih še veliko. Tudi med tistimi, ki si na spletnih forumih ne upajo pisati z imenom in priimkom in pljuvajo vse povprek. Žal se le redki zavedajo, kako je slovenski rokomet uspešen. Dvomilijonska Slovenija proizvede izvrstne rokometaše, ki so in bodo igrali v najboljših klubih sveta, klubi osvajajo lovorike, reprezentance so prepoznavne in uspešne. Še več, ta isti, ki dejansko predstavljajo rokomet – pri meni poimenovani funkcionarji, večina nekdanji rokometaši – mečejo slabo luč na rokomet. Na ta šport, ki je eden najbolj atraktivnih moštvenih in se postavlja ob bok hokeju. Neotesanci na igrišču? Ni možnosti! Tam je 99 odstotkov dogodkov v žaru borbe.

Se sprašujete, zakaj ni ljudi? Zakaj se mladi raje odločajo za druge športe? Zato, ker jih odvračate sami. Ja, vi funkcionarji in neotesanci. Dajte, pustite, da se ta šport z žogo vendarle igra. Pustite preteklost, ne vračajte se vsak trenutek k njej, spoštujte mnenja in za božjo voljo, pogovarjate se naglas! No, pa smo spet tam, namesto da pišem o tem, kdo bo prvak dan pred začetkom 21. rokometnega prvenstva, prelivam črnilo z, za šport nepotrebnimi besedami in stavki. Tukaj naredim piko. Upam, da o tem ne bo več treba pisati. Naj se boj začne, v enem najboljših slovenskih produktov, prvi slovenski ligi. Naj se naslova prvaka veseli najmočnejši na igrišču, ne pa najbolj glasen in vpliven za zeleno mizo!