Matevž Tomšič
Avtor:
Matevž Tomšič

O avtorju:
Dr. Matevž Tomšič, sociolog in politični analitik. Kot izredni profesor predava na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in Fakulteti za medije v Ljubljani. Področje njegovega znanstveno-raziskovalnega zanimanja je politična sociologija, predvsem problematika demokratizacije in razvoja nekdanjih komunističnih družb. Objavil je več deset znanstvenih del v domačih in mednarodnih znanstvenih publikacijah. Kot predavatelj in raziskovalec je gostoval na večih tujih akademskih ustanovah, nazadnje na Central European University v Budimpešti. Kot publicist objavlja pripevke v različnih slovenskih medijih.

Past za kardinala

Zgodba o domnevnem očetovstvu kardinala Franca Rodeta naj bi na prvi pogled pričala o razmerah v "njegovi" ustanovi, tj. Katoliški cerkvi, predvsem o (ne)morali njenih najvišjih predstavnikov.

A gre predvsem za zgodbo o oblikovalcih in usmerjevalcih slovenskega javnega mnenja, njihovi zideologiziranosti in pristranskosti.

Na nek način je celo mogoče pristati na tezo, da je kardinal kot javna osebnost, ki je vsaj v preteklosti pogosto dajal moralne sodbe o dogajanju v družbi, legitimna tarča zanimanja medijev, celo ko gre za zelo osebne zadeve. A kaj, ko so tu "na delu" očitna dvojna merila. Tisti, ki zdaj podrobno in z veliko strastjo brskajo po preteklosti dotičnega glede tega, kaj je imel z žensko po imenu Tanja Breda pred več desetletji, niso pokazali čisto nobenega zanimanja za domnevni skok čez plot predsednika države Danila Türka, ko naj bi se ne tako dolgo nazaj zapletel v razmerje s precej mlajšo pravnico, njegovo bivšo asistentko. Čeprav je to bilo nekaj, kar bi slovenske državljane bistveno bolj zadevalo kot pa morebitno očetovstvo visokega cerkvenega dostojanstvenika. Nanašalo se je namreč na najvišjega predstavnika slovenske države, tistega, ki torej načeloma zastopa vse državljane, medtem ko je početje predstavnikov Katoliške cerkve nekaj, kar se tiče zgolj njenih vernikov, drugih pa malo oz. skoraj nič.

Pri tem predsednik Türk navedb o njegovem zunajzakonskem razmerju sploh ni zanikal, ampak so v njegovem kabinetu zgolj suho izjavili, da tega ne komentirajo. A je bilo to za osrednje medije povsem dovolj, da so ga pustili pri miru. Medtem ko je kardinal Rode svoje domnevno očetovstvo kategorično zanikal, pa je kljub temu doživel silovit plaz namigov, očitkov in obtožb. Zopet so se aktivirali protikatoliški sentimenti, ki v slovenskem medijskem prostoru močno razširjeni, da ne rečemo prevladujoči.

Vendar se kardinal, kot kaže, ni ujel v nastavljeno past. Odločno je namreč izrazil pripravljenost, da opravi DNK test očetovstva. Za povrh je njegov "izgubljeni sin" Peter S. ob tem "čudežno izginil". Kar je močno zmanjšalo kredibilnost zgodbe. Zato so njeni režiserji aktivirali rezervni scenarij. Tako poskušajo zdaj diskreditirati inštitut za sodno medicino, ki pri nas izvaja omenjene teste, češ da je njegov predstojnik krščansko usmerjen in s tem očitno "moralno-politično oporečen". (Seveda, strokovni in nepristranski so lahko samo levičarji.) Še več, nekateri "poznavalci" – kot denimo ona proticerkveno nastrojena antropologinja – postavljajo pod vprašaj same DNK teste, čes da niso zanesljivi. (Čeprav so znanstveno potrjeni in jih kot verodostojne priznavajo v vsem razvitem svetu.) In tudi za izginotje Petra S. se najde "pojasnilo", ki ga razni posredovalci že širijo naokoli: kakopak za tem stoji Vatikan, ki je dotičnega ustrahoval in/ali podkupil. (Nekateri so očitno preveč brali Da Vincijevo šifro.) Skratka, na vsak način se poskuša preprečiti, da bi se "bombastično" razkritje razgalilo kot navaden konstrukt.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenja uredništva.

Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Fotogalerija
Kostanjevica na Krki pod vodo

Slovenijo so te dni po obilni pošiljki dežja prizadele poplave. Na Dolenjskem je škodo povzročala Krka. Stanje v poplavljeni Kostanjevici na Krki je ujel tudi naš fotografski objektiv.