Rok Plestenjak
Avtor:
Rok Plestenjak

O avtorju:
Ko začne na nogometnih štadionih odmevati navijaška pesem, se mu naježi koža. Začuti adrenalin, ki ga lahko podari le redkokateri šport. Ko se igralci zapodijo proti golu in na igrišču poskrbijo za 1001 zgodbo, postane suženj čarobne energije. Zadetki, prečke, enajstmetrovke, poškodbe, pa tudi denar, ljubosumje, krizna obdobja, navijaški neredi … Leta 2010 je opravljal vlogo poročevalca na svetovnem prvenstvu na jugu Afrike, dobršen del zanimanja namenja tudi tenisu.

Komentar po uvodni četrtini sezone 1. SNL

Maribor dobil bitko, ne pa še vojne

Maribor nadaljuje tam, kjer je končal v prejšnji sezoni. Ostaja korak pred tekmeci. Olimpiji in druščini dokazuje, da se prvenstvo dobiva na manjših srečanjih, kjer prihaja do izraza širina klopi.

Pin It

Za zdaj ga iz ritma niso vrgle niti evropske tekme, izjema je le derbi v Stožicah, ki pa je, vsaj tako je bilo pozneje zaznati, več škode kot koristi prinesel taboru ''zmajev''. Vsaj v glavah igralcev. Imajo pa ''vijolice'' še nekaj, kar drugi ne premorejo. Zbadljivega, a tudi ambicioznega športnega direktorja, ki na iskren in pogosto provokativen način priznava, da ga povprečje ne zanima. Za izpolnitev cilja je pripravljen storiti vse, kar si lahko privošči. V akcije ne vstopa sam, pač pa s podporo zvestih navijačev. Včasih izpade nespreten in žaljiv, a pri tem zavestno tudi poskrbi, da se zanimanje za prvenstvo veča. K temu pa navsezadnje pripomore tudi dvig rivalstva med Mariborom in Olimpijo, ki je pred leti zamrlo, zdaj pa so lovorik krepko lačni tudi v Ljubljani. Zato ne gre Zlatku Zahoviču oporekati pomembnega deleža pri večjem številu gledalcev. Statistika namreč pravi, da beležimo najboljši obisk tekem v zadnjih 15 letih. V Ljubljani se trudijo, da bi posnemali mariborski model, a so stvari še v povojih. Veliko pove obisk domačih tekem. Če odštejemo derbi, je bilo v Stožicah vedno manj kot tisoč gledalcev, kar se za prestolnico in navsezadnje največje slovenske mesto ne spodobi.

Kosiču morda še najtežje

Maribor znova spremlja dober nos pri nakupu okrepitev, ki se hitro vklopijo v Milaničev stroj. Preostale prvoligaše veseli dejstvo, da večino le teh najde v slovenskem okolju, kar klubom v obdobju finančne negotovosti prinaša bližnjico do lažjega krpanja proračunskih lukenj. Postaja svojevrstni preprečevalec črnih scenarijev, da se (še) ne ponavljajo usode Primorja. Pokazal je tudi pot, kako velja vztrajati ob istem strategu. Predlani, ko je Darko Milanič v 1. SNL plačeval boleč davek igranju v Evropi, mu vodstvo navkljub skromnemu nizu ni obrnilo hrbta. Ni storilo napake, ampak pokazalo način, kako se lahko najhitreje premostijo težave, če ima trener začrtan dolgoročen načrt. Olimpija ga je že upoštevala in po dveh neuspehih ostala zvesta Dušanu Kosiču. V drugačnih časih bi lahko bilo morda drugače, sploh zaradi pritiska, ki so si ga Ljubljančani naprtili na ramena z napovedmi o državnem naslovu. Dušanu Kosiču je morda najtežje. Pred sezono je ostal brez tesnega sodelavca Martina Magistra, s katerim je zgradil imenitno pomlad, zdaj pa po vsakem slabšem rezultatu naleti na govorice o zamenjavi. Po zmagi nad Domžalami, v obračunu za drugo mesto, mu je lažje. Žal pa se je izpostavilo še nekaj. ''Zeleno-beli'' so bili zaradi neizenačenega kriterija pri dosojanju strela z bele točke deležni sodniške pomoči, ki je obudila Zahovičeve strahove, izrečene po superpokalnem porazu. Vse skupaj je zasenčilo najlepši trenutek kroga, mojstrovino Dareta Vršiča, po novem najboljšega strelca 1. SNL.

Kaj pa drugi?


Slovenska nogometna liga pa nista le Maribor in Olimpija. Uvodna četrtina je resda pokazala, da bi lahko glavni boj za lovoriko potekal prav med njima, a drugih, ki ostajajo bolj ali manj prezrti, ne gre kar tako metati v koš nepomembnosti. Z redkimi izjemami kdaj pa kdaj dočakajo ''pet minut'' slave, a vse skupaj hitro ponikne. Za zdaj. Domžalska zvezdica, ki je srečno sijala po pokalnem in superpokalnem naslovu, se je po odličnem vstopu v sezono, vsaj na domačih zelenicah, poskrila za temne oblake. Kopica poškodb in bolezni je razredčila vrste, dodatno klofuto pa je prisolila še pokalna katastrofa pri tretjeligašu Zavrču, zaradi katere se je, to je že del slovenske folklore, na ulicah kmalu začelo čebljati o namernem porazu in nečednih dogovarjanjih zaradi športnih stav. A tudi takšne Domžale še vedno niso rekle zadnje v boju za naslov. Maribor ni ušel tako veliko, da se ne bi bilo vredno truditi še naprej. Podobno velja tudi za prebujeni velenjski Rudar, ki je z nekaterimi novinci, prispelimi iz drugoligaških logov, poskrbel za osvežitev prvenstva, Novogoričani so po zmagovitem nizu nekoliko izgubili kompas, kar je bilo zaradi mladosti ekipe do neke mere tudi pričakovati, Mura 05 pa je posebna zgodba. Zaradi privrženosti in čustvenega naboja občinstva v Fazaneriji bi bilo res škoda, če bi takoj izpadla. Rešitev z Antejem Šimundžo in dvema vse prej kot povprečnima igralcema iz Maribora, kar je še dodaten dokaz o tem, kolikšna konkurenca vlada za mesta v Ljudskem vrtu, pa se je pokazala za posrečeno. Celjani, ki so imeli čast, da po prvem krogu prespijo na najvišjem položaju, zelo nihajo, Triglav, ki je skoraj pred vsako sezono kandidat za izpad, pridno nagaja velikim. Ko izgublja, izgublja prepričljivo, ko pa naleti na ustrezno ranljivo stranko, začne delovati gorenjska trma. Koper je največja neznanka. Uprava razpolaga z močnimi sredstvi, na urejeni Bonifiki bi se lahko cedila med in mleko, a razen pokalnega zadoščenja po skalpu Olimpije in nekaterih uveljavitev mlajših igralcev, kar je v Kopru že večletna stalnica, ni zaznati. Navezanost na hrvaške novince še ni prinesla oprijemljivih rezultatov, gre pa iz kroga v krog bolje. Najnižje je Nafta, ki je prva priznala, da brez polprofesionalizma v prvi ligi ne bo preživela. A tudi ona ne predstavlja topovske hrane. Še vedno, ko je ostala brez točk, je šlo na tesno. Tako, kot se za izenačeno slovensko ligo tudi spodobi.

Bo Maribor kos dvojnemu ritmu?

Uvodne četrtine je konec. Zdaj prihaja manj atraktivno obdobje, vsaj za gledalce, saj se bodo mešali zgodnji termini, mrak in mraz, po potrebi nas bo obiskal tudi sneg, nato pa sledi eden najdaljših premorov v Evropi. In priložnost za vse, da okrepijo kader, odpravijo pomanjkljivosti ter se pridružijo spomladanski dirki. Če bo Maribor zmogel brez večjih žrtev speljati vzporedni ritem igranja doma in v Evropi ter bo v 1. SNL še naprej dobival male tekme, ali pa jih vsaj ne bo izgubljal, potem bo blizu ubranitvi naslova. Četudi bo na račun evropskih izzivov v zimskem prestopnem roku izgubil kakšnega nosilca, kdo ve, morda pa celo ujame napredovanje, bo še vedno korak pred drugimi. Olimpiji kot najbližjemu zasledovalcu bi se lahko posrečilo le tako, da spodrsljaje z manj zvenečimi tekmeci izbriše iz klubskega dnevnika. Bi pa bilo s stališča neopredeljenih gledalcev res zanimivo spremljati dinamičen boj vse do zadnjega kroga. In kaj lahko se pripeti, da se pridruži še kdo drug. Domžale so to lani že dokazale, tudi pri drugih pa ne manjka motivacije, da bi javnosti dokazali, da 1. SNL ni rezervirana le za ''vijoličaste'' in ''zeleno-bele''.

Preberite še:

Foto: Marko Vanonšek
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.