Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Nedelja,
24. 1. 2016,
23.53

Osveženo pred

8 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Nedelja, 24. 1. 2016, 23.53

8 let, 1 mesec

Kako je Slovenec zmagal med Arabci, ki so mu za vsako stvar rekli "no problem"

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Vili Ošlaj je v Ljubljani ustanovil podjetje za prodajo dirkaške opreme, nato pa o sodelovanju prepričal tudi Arabce in z njimi kot prvi Slovenec postal regijski prvak Bližnjega vzhoda v reliju.

Ustanovil svoje podjetje, da je lahko začel delati, kar ga veseli

"Evropejci smo navajeni drugače, saj vse delamo na sekunde. Tam ti za vsako stvar rečejo 'no problem'," razlaga Vili Ošlaj, diplomirani inženir letalskega prometa. Ko je po nekaj zamenjanih službah ustanovil lastno podjetje za prodajo dirkaške opreme in vsega, kar spada zraven, ter tako resnično začel uživati v tem, kar počne vsak dan, je postavil temelje za svoj športni uspeh.

Slovenec v družbi šejkov in dakarskega zmagovalca

Lani je kot prvi Slovenec zmagal v regijskem prvenstvu Bližnjega vzhoda zveze FIA v reliju, kjer je nastopal kot sovoznik kuvajtskega voznika Salaha Bin Eidana. Z mitsubishi lancerjem sta bila najboljša med dirkalniki skupine N. Ošlaj je tako poskrbel, da se je slovenska zastava v prvenstvu, kjer prevladujejo z naftnim denarjem podprte ekipe, dobro videla. V njegovi konkurenci sta se lani vse do zadnjega za naslov regijskega prvaka borila šejk Khalid Al Kasimi iz Abu Dabija in lanski zmagovalec relija Dakar Naser Al Atijah iz Katarja.

Ko sredi puščave ni pravih markacij, za nameček pa so slabe še potne knjige

"Že ko sem odprl podjetje za prodajo opreme, sem poskušal navezati stike s tujino. Vedel sem, da je Slovenija tudi z območjem nekdanje Jugoslavije skoraj ničeln trg. Najprej sem organiziral ekipo slovenskih mehanikov, s katerimi smo šli na mednarodni reli v Kuvajtu. Leto pozneje me je Salah poklical, da bi rad sodeloval z nami, in ker se je takrat razšel s svojim dotedanjim sovoznikom, sem prevzel še to vlogo," se spominja Ošlaj, ki je imel že veliko izkušenj z reliji v Sloveniji in naši okolici, selitev v puščave Bližnjega vzhoda pa je bila zanj vseeno velik preskok.

"Delo sovoznika je zelo zahtevno. Potne knjige so zelo nepopolne, zahtevno je tudi zaradi naravnih značilnosti. Vse je ravno, razdalje so ogromne. Pripelješ pred ovinek 160 kilometrov na uro, tam pa te nato čakajo tri poti. Pozneje sem upošteval nasvet drugih sovoznikov in začel uporabljati še posebno pohodniško GPS-napravo, s katero ves čas preverjamo pravilnost smeri. Pri nas te proti cilju vodi cesta, tam pa ni skoraj nobene markacije."

Na štartu dirke v Iranu je bilo deset tisoč ljudi

Letošnje prvenstvo Bližnjega vzhoda se bo začelo čez slaba dva tedna v Katarju. Iz koledarja se je umaknil reli v Iranu, kjer je bilo lani, na primer, na štartu kar deset tisoč gledalcev, sledijo pa dirke po Kuvajtu, Omanu, Libanonu, Jordaniji in tudi Cipru. Dirkajo spomladi in jeseni, saj so poleti temperature preprosto previsoke.

"Kar je nujno storiti jutri, bodo naredili čez en teden"

Ker domačini nimajo veliko znanja in izkušenj, so tuji sovozniki na tem območju zelo pogosti. Čeprav Ošlajeva prioriteta tam vendarle ni le prodaja dirkaške opreme, temveč nabiranje izkušenj in športno udejstvovanje, je na lastni koži občutil zakonitosti uspešnega sodelovanja z Arabci.

"Ne razmišljajo za en teden, ampak le pet minut naprej. Letalsko vozovnico sem pogosto dobil v zadnjem hipu in nato komaj še ujel letalo," se spominja Ljubljančan.

"Zelo težko je priti v njihovo okolje. Meni je uspelo zaradi kolega iz Libanona, ki me je priporočil. V pogovoru so sicer iskreni, toda dojemanje je drugačno. Če se pogovarjamo, da je nekaj obvezno narediti jutri, ti sicer kimajo, toda v glavi si mislijo, da bodo to pač uredili prihodnji mesec."

Ne spreglejte