Ni pomemben le denar, temveč tudi bližina in toplina (video)

Začelo se je, ko je idejni vodja oziroma tako imenovani oče projekta Zoran Kačičnik s skupino študentov razmišljal, kako bi lahko še pomagali ljudem v Posočju, ki jih je leta 1998 prizadel katastrofalen potres. "Takrat ljudje ne potrebujejo le denarja, temveč tudi bližino in toplino. Tako se je porodila ideja, da bi jim lahko pomagali tudi s prostovoljnim delom," pojasni Kačičnik.

Narava je že prve brigadirke in brigadirje malce preizkusila Zato so v Bovcu leta 1999 pod okriljem Študentske organizacije univerze v Mariboru (ŠOUM) organiziral prvo Študentsko delovno brigado, ki je pomagala pri sanaciji trdnjav Kluže in Fort Herman ter hiš v Bovcu in okoliških krajih. Obnovili so pet poškodovanih turističnih poti in most ter na kmetijah pomagali pri vsakdanjih opravilih.

Kačičnik, ki je trenutno zaposlen pri ŠOUM, kar mu tudi omogoča, da skoraj vsako leto sodeluje v brigadi in s svojimi izkušnjami pomaga pri uresničitvi tega projekta, se spomni, da jim je narava takrat v Bovcu že tretji dan pokazala svoje zobe, ko jim je neurje z dežjem odpihnilo šotor in so morali spati v jedilnici. Toda dogodek seveda ni omajal njihove dobre volje, odločenosti in prepričanja, da se s pridnim delo lahko doseže marsikaj.

Vedno se odpravijo tja, kjer jih ljudje potrebujejo Od takrat naprej humanitarni projekt Študentske delovne brigade zaživi vsako poletje bodisi na področjih, ki jih je prizadela kakšna naravna nesreča, bodisi na demografsko ogroženih področjih v Sloveniji, kjer je njihova pomoč skoraj vedno dobrodošla.

Tako so se leta 2000 znova zaradi potresa zbrali v Kobaridu, naslednje leto so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Nato pa so pomagali še v Osilnici ob Kolpi (2002), v zaledju slovenske Istre (2003), v Bohorju nad Senovim (2004), v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), na Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), v Vipavi (2009), v občini Grad na Goričkem (2010), v Občini Žužemberk (2011), v občinah Solčava in Luče (2012) ter v Radečah (2013).

Brigadirke in brigadirji poprimejo skoraj za vsako delo "V vseh teh letih smo opravljali najrazličnejša dela: barvanja ograj, označevanja cest, gradbenih del, urejanja gozdnih in kolesarskih poti, postavljanja lesenih mostov, pomoč pri opravilih na kmetiji, komunalna dela in drugo," pove Nina Černel, njihova tiskovna predstavnica.

Letošnje brigadirke in brigadirji, ki so v povprečju zelo mladi, saj je razpon generacij večinoma med letniki rojstva 1986 in 1995, prihajajo pa iz različnih mariborskih fakultet, od filozofske, pedagoške, pravne, do fakultete za gradbeništvo, arhitekturo, naravoslovje in matematiko, fakultete za varnostne vede itd.

Tovrstna druženja so včasih lahko tudi življenjsko prelomna Vlado Vučić, študent pedagoške fakultete, v brigadi sodeluje že četrto leto in, kot pravi, se vrača zlasti zaradi druženja in spoznavanja novih ljudi. Da so tovrstna spoznavanja lahko tudi prelomna, pa nam pove Kačičnik, ki je na eni izmed delovnih brigad spoznal svojo življenjsko sopotnico.

Razglašeni za najboljši mladinski projekt za leto 2013 Sicer pa njihovo dolgoletno prostovoljno udejstvovanje seveda nikakor ni neopaženo in letos je celo Mladinski svet Slovenije 15. humanitarno Študentsko delovno brigado razglasil za najboljši mladinski projekt za leto 2013.