Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Miha Mazzini (primerno za TOP 2)

Ponedeljek,
25. 4. 2016,
0.01

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,18

7

Natisni članek

kolumna zdravstvo

Ponedeljek, 25. 4. 2016, 0.01

6 let, 6 mesecev

YouTube zdravstvo

Miha Mazzini (primerno za TOP 2)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,18

7

Lotimo se optimističnega pogleda na naše zdravstvo. Pogledati bomo morali globlje, saj na površini ne kaže najbolje. Sistem je velik, vsekakor mu manjka denarja, kar gre v sklop "varčevalne" politike, ki je drugo ime za še večje odcepljanje bogatih in postavljanje celotnih držav v polkolonialno odvisnost.

Določen odstotek denarja seveda tudi izgine in tega verjetno ne more biti tako malo, vsaj po splošnih slovenskih lopovskih standardih.

Ko govorim z zaposlenimi, dobim občutek ladje, ki jo je vodstvo zapustilo, ona pa po inerciji plove dalje. Vsak val, ob katerega trči, ji malce vzame moč. Tovrstni sistemi lahko trajajo dolgo, potem pa nenadoma počijo. Spomnite se Sovjetske zveze, ki je danes bila, jutri pa ne več, ali pa Nemčije v prvi svetovni vojni.

Vsaka vlada obljublja reforme, na vodilna mesta pa postavlja naše in nemoteče. Kot laični uporabnik lahko rečem le, da je ves govor o spremembah prazen čvek, dokler ne bom imel na voljo vsaj dveh zavarovalnic in se odločal, kateri bom nakazoval krepek delež zaslužka; nikakor ne tisti, ki me postavlja v nekaj let dolge čakalne dobe.

Metelkova in Bežigrad

Potem pa se mi je primerilo nekaj, kar me je navdalo s prepričanjem, da poteka temeljita reforma našega zdravstvenega sistema. Takole je bilo:

Ko so me po operaciji odpustili iz bolnišnice, so mi rekli, naj si grem rano naslednji dan previt v zdravstveni dom. Poklical sem lokacijsko najbližji zdravstveni dom, na Metelkovi, in že operaterka je močno dvomila, češ: "Pri nas tega ne delamo, vežem …" Gospa, ki je prevzela klic, je bila čisto šokirana, kaj sem si bil zamislil. Neprestano je ponavljala, da naj je ne razumem napačno, ampak naj malo pogledam in se previjem sam. V nedogled je ponavljala ta dva stavka, dokler nisem odnehal in poklical zdravstveni dom za Bežigradom. "Ja, seveda to delamo, vežem …" je rekel operater in po prevezavi potrdil še ženski glas: "Pridite."

Na prvi pogled ni videti, da bi bila zdravstvena domova del istega sistema, torej imamo dva. Ker nihče ne požene dveh vzporednih zdravstvenih sistemov hkrati, mora biti eden novejši, drugi pa starejši. Bežigrad, kjer delajo tisto, kar od njih pričakujemo, je nedvomno starejši, saj se držijo tega, kar smo navajeni.

Kaj pa Metelkova? Zakaj je gospa neprestano ponavljala: "Ne me narobe razumeti" – kako naj jo razumem drugače, kot da gre za skrajno lenobo in pomanjkanje empatije? Kaj mi je hotela sporočiti? Da ona bi, ampak ne sme? Čemu ne? Verjetno so ji tako ukazali, torej je del tajnega poskusa, o katerem ne sme govoriti.

Metelkova že pripada našemu reformiranemu zdravstvu, torej sistemu, ki nas čaka.

A kakšen je?

Drugi stavek je bil "Malo poglejte in se previjte sami!" Tedne in tedne mi je čepel na obrobju zavesti in se mi je razkril šele v lokalni trgovini, ko je neka upokojenka poročala kolegici: "Operirala sem si krčne žile."

Osnove novega sistema

Prižgem televizor in zagledam Seana Conneryja in Kim Basinger in si rečem, a, James Bond – nato se zavem, da sta skupaj pod prho, in žalostno zavzdihnem. Tudi tajni agenti morajo paziti na porabo tople vode, očitno je varčevanje zajelo celoten javni sektor.

Novi sistem mora torej radikalno varčevati. Ima več možnosti: varčevanje pri prostorih, pri materialu ali pri znanju.

Za katero smo se odločili pri nas?

Poglejmo dva primera zdravstvenih sistemov v stiski.

Primer 1: znanje imamo, material prinesite

Spomnim se znanca iz Srbije, ki je v časih Miloševićevega režima moral na operacijo. Pozneje mi je razlagal, da so mu zdravniki dali seznam vsega, kar naj prinese s seboj, od zdravil do povojev, kar je pomenilo divje klicanje in dopisovanje, da so sorodniki in prijatelji po tujini nabrali vse potrebno.

V tem primeru zdravstveni sistem znanje in prostore ima, ampak to je pa tudi vse. Pacient mora poleg sebe prinesti še vse drugo.

Primer 2: material imamo, znanje prinesite

Leonid Rogozov, zdravnik sovjetske antarktične odprave 1960–1961, je dobil vnetje slepiča in ker nič drugega ni pomagalo, je moral na operacijo. Težava je bila v tem, da je bil ravno on najbližji kirurg. Naslednji je bil oddaljen 1.600 kilometrov in itak je divjalo neurje. Tako je Rogozov sam sebi odstranil slepič v dveurni operaciji, šofer in meteorolog pa sta mu podajala pribor in držala ogledalo, da je videl, kaj počne (vir).

V tem primeru je torej pacient prinesel znanje, prostor in oprema pa sta ga čakala.

Malo poglejte, no

Rogozov je preživel in se pozdravil, po vrnitvi domov pa so ga oblasti nagradile z visokim odlikovanjem in tako potrdile samooperacije kot veljaven način dela v zdravstvu. V povezavi z našo nostalgijo po preteklosti in oboževanjem Rusije sumim, da mogoče tu tičijo korenine naše zdravstvene reforme.

Vrnimo se h ključnemu stavku: "Malo poglejte in se previjte sami!" Ni rekla, naj preberem, marveč, naj pogledam. Ves svet znanje išče na videoposnetkih YouTuba – in iskanje ta hip ponudi več kot 20 tisoč posnetkov o previjanju ran.

Bistvo našega novega zdravstvenega sistema je torej:

  1. Pogledam posnetek na YouTubu.

  2. Grem nakupit material, ki ga potrebujem.

  3. Doma izvedem poseg ob gledanju posnetka.

Slovenski zdravstveni sistem prenavljajo v smer, kjer material in prostore priskrbi pacient, znanje pa YouTube.

Žal mi je, da tistih upokojenk nisem poslušal dalje. Ko je prva povedala, da si je operirala krčne žile, je druga gotovo vprašala, po katerem posnetku, in ji je operiranka rekla: "Čakaj, ti pošljem link …" in že sta staknili mobilna telefona.

Same prednosti

Taki naslovi so v novem sistemu preteklost: "Na Štajerskem manjka okoli 300 zdravnikov". Od zdaj bo verjetno pisalo, da manjkajo monitorji ali hitre povezave do YouTuba. Prav tako težave z jezikom: "V UKC se bodo učili hrvaščine", saj YouTube ponuja strojno prevajanje, itak pa slika pove več kot tisoč besed.

Nov sistem samodejno primerno sede na teren, ki so ga ljudje že pripravili. Če se sprehodite po Facebooku, boste videli, da si večina prebivalstva izmenjuje domače vraže o čudežnih zdravilih, ki, recimo, obujajo mrtve, so 40-tisočkrat močnejša od kemoterapije itd. Skratka, z žalostjo ugotavljam, da se niso vsi udeleženci držali prisege tajnosti testiranja novega sistema in so neprevidno iztegnili jezike. Ljudstvo že ve, v katero smer veter piha in se ustrezno pripravlja.

Realistično gledano, nove bolnišnice in zdravstvene domove bomo gradili še naprej, saj imamo močan gradbeni lobi, pa občinarji lahko kaj zaslužijo na ta način. Delo bo precej olajšano, saj bodo vedeli, da gradijo hiše duhov in da ni treba čisto natančno paziti, kako so zvezane cevi ali kabli, recimo.

Prav tako bomo nabavljali material, saj kar nekaj podjetij zelo dobro služi z uvozom in preprodajo. Mogoče te zapuščene bolnišnice uporabimo kot skladišča za odlaganje nakupljenega materiala in opreme? Jih vsakih nekaj let zažgemo, da lahko začnemo zidati in nabavljati znova?

Znebimo pa se točno tistega, česar slovenstvo ne mara – znanja, ki bo šlo v tujino.

Kar pa ni tako tragično, saj bodo nedvomno naši najboljši zdravniki čutili dolžnost do svojega naroda, ki jim je omogočil šolanje, in bodo občasno posneli kak nazoren video, da ga bomo pacienti v lastnih domovih gledali počasi, pazljivo in srkali znanje iz njega. Mogoče bo malo bolelo, ampak ideal slovenstva, da vsak vse zna in vsak vse naredi sam, bo nov zdravstveni sistem končno potrdil.

Ne spreglejte