SLOVENIJA

Vedno bolj viden je tudi primanjkljaj strokovnih delavcev. S sklepom vlade je bilo odprtih 20 novih delovnih mest, za prenovo Doba pa je vlada namenila 5 milijonov evrov, je še pojasnil Smole.

Pavliha sprašuje Šturma o razmerah v zaporih

Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj je v komentarju na pisno poslansko vprašanje poslanca SD ministru za pravosodje Lovru Šturmu dejal, da prostorska stiska v zaporih je problem. Pavliha v pismu ministra Šturma namreč sprašuje o stanju v slovenskih zaporih in rešitvah, ki jih namerava ministrstvo sprejeti, za ureditev kadrovskega in prostorskega problema. Pavliha je Šturma vprašal tudi za mnenje o predlogu zapornikov za sprejem novele zakona o amnestiji, ki bi iz amnestije izločil le zapornike na begu.

Kot je pojasnil Podržaj, ima Dob kapacitete za 296 zapornikov, trenutno pa je vseh zapornikov 482. v Zaprtem delu, ki ima kapaciteto 233, jih je 433. Smole pa je poudaril, da so v ljubljanskem zaporu razmere še slabše, "zasedenost Doba je 185-odstotna, zasedenost ljubljanskega zapora pa je 207-odstotna, hkrati z Mariborom so to trije najbolj obremenjeni zavodi". To v praksi pomeni, da je v eni sobi, kjer bi jih moralo živeti osem, tudi po 17 zapornikov. "V eni sobi je ena školjka, dva umivalnika in en tuš, tako da ne moremo ravno nasprotovati pismu zapornikov, kjer opozarjajo na težke razmere," je dejal Podržaj.

"V zadnjih treh letih je število zapornikov močno naraslo"

"Po posredovanju ministra smo dobili na voljo pet milijonov evrov, s katerimi bomo lahko začeli obnovo in zgradili dva dodatna objekta za nastanitev zaprtih na Dobu," pa dejal Smole. Dodal je, da bi obnova lahko potekala hitreje, vendar so morali zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. V obdobju zadnjih treh let je število zapornikov namreč tako poraslo, da prvotno načrtovani projekt prostorsko ne bi zadostoval niti za trenutno število zapornikov. Iz ministrstva za pravosodje pa so sporočili, da je v pripravi tudi idejna arhitektonska zasnova novega objekta, vključno s preveritvijo lokacije. Namembnost novega objekta bo po pojasnilu ministrstva pripor, ženski zapor in odprti oddelek.

Kot pa je poudaril Smole, pa je "vprašanje tudi, koliko je na razpolago ljudi, ki ustrezno delajo z zaprtimi osebami, tako v smislu varnosti, kot v smislu psihosocialne rehabilitacije". Pri tem je dodal še, da tako v Dobu, kot v drugih zaporih, ne gre zgolj za pomanjkanje paznikov, kot v pismu navaja Pavliha, temveč je tudi velik primanjkljaj strokovnih delavcev. "Zgodi se, da zaposleni niso več v stanju, da bi nudili ustrezno pomoč zapornikom," pojasnjuje.

Veliko novih paznikov

S sklepom vlade so v zavodih za prestajanje kazni dobili 20 dodatnih delovnih mest, ki pa so jih pretežno zapolnili s pazniki. Varnostno problematiko so najprej poudarili zato, ker pričakujejo, da bodo kmalu dobili še dodatna delovna mesta, ki jih bodo lahko zapolnili še z ljudmi iz ostalih služb. Zaradi postopkov pa se bodo te rešitve realizirale šele v letošnjem letu, saj imajo nekatere težave z notranjim razredom kadrovskega načrta, pojasnjuje Smole.

Da se z rešitvijo kadrovskih težav v zaporih odlaša zaradi presežkov, ki jih pričakujejo zaradi sprostitve kadrov zaradi premika Schengenske meje, je po mnenju Smoleta problematično. Skrbi ga tudi, ker v tem vmesnem obdobju kadrovske težave rešujejo, "na hrbtu zaposlenih", kar povzroča izgorevanje in odhod delavcev iz zaporov. Poleg tega tudi niso povsem prepričani, da bodo s prevzemanjem zaposlenih iz drugih organov pridobili take sodelavce, kot bi jih dobili s prosto izbiro na trgu.

"Novi zakon ne bo vplival na razmere"

Vpliv novega zakonika, ki bi po mnenju Pavlihe, zaradi povišanja nekaterih kazni, lahko še dodatno obremenil zapore, pa Smole ne vidi, kot problem. "Sicer je res, da predvideva dosmrtno kazen in zvišanje nekaterih kazni, vendar pa na drugi strani predvideva tudi določene omilitve zapornih kazni," je dodal. Dosmrtna kazen stanja v zaporih tako ne bi bistveno spremenila, saj je število tovrstnih obsojencev malo. Tudi Podržaj meni, da nov kazenski zakonik pomembnega vpliva na stanje v zaporih ne bi imel in da so težave drugje.

S pobudo zapornikov na Dobu za sprejem novele zakona o amnestiji Podržaj ni seznanjen. "Se pa razne pobude stalno pojavljajo," pojasnjuje. Smole je dodal, da se število pobud običajno poveča ob raznih spremembah, kot so menjava vlade ali pa prihod novega predsednika. Za zapornike na Dobu bi predlagana novela zakona o amnestiji po besedah Podržaja zagotovo pomenila pomembno spremembo. "Zadnji zakon o amnestiji, ki je bil sprejet je bil le delna amnestija, to pomeni, da so bila najhujša kazniva dejanja izločena, kar je posledično pomenilo, da so bili na Dobu zelo redki deležni te amnestije," je poudaril Podržaj.

"Spuščanje zapornikov ne bo rešilo stvari"

Pri tem je Smole še dodal, da se zaporniki pri svoji pobudi sklicujejo na Italijo, kjer so podoben zakon že sprejeli. Vendar v Italiji nimajo najboljših izkušenj, saj je v relativno kratkem času precej bivših zapornikov, ki so bili deležni amnestije vrnilo nazaj v zapore, je dejal Smole. "Če izpustimo na prostost tiste, za katere ocenjujemo, da po osebnostni plati niso dozoreli, ne bomo rešili prostorske stiske," meni Smole, saj bi po italijanski izkušnji to lahko pomenilo, da bodo storili nove prekrške in s tem še dodatno obremenili organe pregona in sodišča.

STA

Foto: BOBO