SLOVENIJA

Komentarji

Komentarjev: 10

• boštjan11.05.2008 20:49:11

  

  Ma Lahovnik je en velik idiot ,ki še govorit ne zna. Ti nichiren ,pa tud ne zaostajaš velik za njim.....

• nichiren09.05.2008 21:03:53

  (+1)

  nadaljevanje: do takrat bomo pa defektni. reši nas cerkve,bank in politike pa niti rdeč nisem

• nichiren09.05.2008 21:01:28

  (-2)

  tudi jaz zamerim nam slovencem zakaj ne nastopimo odkrito protiv cerkve,ki se krčevito drži vsega tistega kar prepoveduje svojim ovčkam,nesramno bogati pa če tudi z porno programi,ne plačuje davka,pošilja slovenski denar v vatikan,pošilja položnice za popravilo strehe,prodaja odpustke,prisvaja si moč da edino ona lahko razume in pojasnjuje kaj je bog hotel reči.kar je žalostno je da se cerkev upija v vsa področja države in verjetno bodo potrebne še 2-3 generacije da naš narod začne razmišljat

• George09.05.2008 20:19:54

  (-1)

  Tigr, morda razumem, kam pes taco moli. Povej naravnost: "Slovenci ste defektni, ker ne hodite v cerkev in se ne držite posta. Ne mahate z repki, kadar je Rode po televiziji in podobno. Ne snamete od muh posranih Titovih slik po gostilnah in še drugih grehov ste polni. Zato tudi niste prav nič državotvorni, temveč ste hlapci, s katerimi ima še ubogi Janša težave. Domovinske vzgoje (razen v nekaterih klubih in zavodih - Viole, Podobnik & Co) takorekoč ni. Ali si to želel povedati? Pa Lahovnik?

• Hera09.05.2008 19:33:40

  (-2)

  Da ti nekaj povem TIGR. Tudi, če se strinjam s tabo, tega ne vem, ker iskreno povedano se mi ne da prebijat skozi.Če že pišeš romane, uporabljaj odstavke.

• godrnjač09.05.2008 18:58:46

  (-2)

  dve kratki pripombi - jaz bi se opravičil Mariji in jo prosil, naj se neha NSi-jevcem prikazovati, saj jih očitno še dodatno spodbuja k cerkvenim perverznostim. Tigr-u verjetno njegovih bebastih filozofskih razmišljanj nihče noče objaviti pa je dosegel dogovor z moderatorjem da lahko napiše tudi pet stranski komentar bedarij. Če ga hoče še kdo, mu ne bo uspelo. Tigr=moderator?

• skalarka09.05.2008 18:05:21

  

  LAHOVNIK, pa komu neki s imaš kaj opravičevati...za laži in za tisto česa ni se človek ne more oproščati!!!!kdaj se pa bodo klerodomobranci opravičili za resnico, kdaj???

• stanley09.05.2008 17:21:28

  

  TIGR =Lahovnik = palček smuk

• fiona09.05.2008 17:21:22

  (+1)

  Dej pejt na pir, verjetn ti paše po tem maratonu.

• Komentar je označen kot neprimeren, žaljiv ali sporen. Prikaži

• TIGR09.05.2008 17:07:27

  (-8)

  Metafora: VERSKA SEKTA TITOIZMA V Ameriki so svojčas registrirali tudi komunistično partijo kot izraz volje določenega števila državljanov. Ker je pač Amerika znana predvsem kot demokratična država z dolgo tradicijo, ni mogla niti v letih takoimenovanega »Lova na čarovnice« spregledati pravice družbe, da ustanovi neko gibanje, politično ali tudi mnenjsko ali karkoli drugega, zato ni niti prepovedala komunistične partije, četudi je to označila za zločinsko in nedemokratično analogno z nacifašistično, kar je bilo vsem demokratično mislečim povsem jasno. Čeprav so točno vedeli, da je to neka stranka, ki deluje na podlagi nasilja in destabilizacije demokratičnega ustroja družbe (metodologija zelo podobna nacifašizmu), so ji le dopustili njeno registracijo. Zelo smiselno in tudi preudarno logično, so to stranko uvrstili med verske sekte, ne pa med demokratične stranke, ki nasilje zavračajo. S tem so točno opredelili tudi njeno bistvo. Saj, če danes pomislimo, kaj je pravzaprav bila komunistična stranka, ne moremo zanikati dejstva, da je bil njen prvenstveni namen in revolucionarna nuja, nadomestitev v vsaki verski skupnosti, prevladujoči ali ne, njihovih več stoletnih ustaljenih naukov, z ideologijo dialektike materializma - marxizma leninizma in nadaljnih nijans –izmov iste osnove (pri nas titoizma), ki bi imeli karakteristike religijozne družbene značilnosti, kot so malikovanje, odrešenje, osvobojenje, kult osebnosti, sakralni objekti (pri nas Sv. Urh, bolnica Franja, Dražgoše, Dovci pri Komnu itd.) in cela serija »svetlih dogodkov NOB« ter spomenikov z novim religijoznim rdečim znakom tudi za mrtve (seveda ne za vse – le »naše zveličane« – četudi umorjene v lastnih vrstah, v razliko s krščansko kolektivno pieteto). Družbi je bilo potrebno dati neko »novo« religijo, ki bi slonela na nasprotnih postulatih starih ustaljenih moralno-etičnih vrednot, saj so se zavedali, da družba ne preživi brez vere v določene vrednote, a le te morajo nujno vsebovati skrivnostni naboj »božanskega«, to se pravi duhovnega, materialno nedoločnega, ideološkega. Potrebno je bilo le spremeniti vrednote, ki jih je zagovarjal potencialni nasprotnik. In tu se je pojavila največja težkoča, kako postaviti nihilistični materializem v status »duhovne« vrednote. Povzdigniti je bilo treba znanost in tehnologijo v motor napredka in se odpovedati »šamanskim skrivostim duhovne vsporedne evolucije« v času, ki je nalagal breme neznane prihodnosti pri vsakem koraku odkrivanja delov brezkončne enigmatične skrivnosti življenja. Sklicevanje zgolj na naravne zakonitosti (ki naj bi bile povsem razumljive, kar ni res), ni več zadoščalo. Materialistični teoriji je bilo nujno potrebno dodati »duhovno« komponento, ki bi zasedla mesto tradicionalnega »opija« v utrditvi nove vere s čisto materialnim, vidnim in dotikajočim elementom, kot središčem kohezije novih še ne točno definiranih »vrednot«. Nove vrednote so tako postale tudi kraja (zavita v pseudolegalni plašč »pravičnega« odvzema imovine obogatelim na račun revnih (sic!)). Uboj nekoga, ki ni soglašal z novo vero je ponovno postala vrlina (kar je bilo tudi v daljni preteklosti eksperimentirano, a danes povsem preživeto zaradi civilizacijske evolucije in nesprejemljivo v demokratični družbi, toda nujno v nasilnem ustvarjanju nove družbe), laži, ovadbe, sumničenja, nadzorovanje miselnosti, usmerjeno izobraževanje brez možnosti kritičnega pristopa, popolna predanost vladajočim strukturam brez pravice ugovora, teptanje človekovih pravic, kot jih danes pojmujemo in še cela vrsta pohabljajočih trendov v usmerjanju miselnosti državljanov na vseh področjih družbenega udejstvovanja, so postale zapovedi nove vere in seveda tudi »duhovna« podlaga podzavestnih dražljajev v vsakdanjosti in odnosih do sočloveka. Grehi zoper nove zapovedi so se eksemplarno kaznovali tako, da so vnesli strah v kosti potencialno možnim oporečnikom, ki so posledično vzgajali svoje potomce v prikrivanju lastnih misli, da bi jim prihranili marginalizacijo ali še kaj hujšega . Ta vera je seveda imela tudi svoje zakonitosti v obliki zapovedi, ki jih ni bilo le deset, ampak veliko več in so bile pogojene z eno samo maximo: Komunistična Partija (kot duhovna vrednota) je edina, ki lahko vlada novi brezrazredni družbi vesoljne »diktature proletarjata«. Kohezijo novih vrednot in »posvečenje« njenih apostolov je utrjeval, kot nuja ljudskemu brezpogojnemu verovanju, dogmatizem dialektičnega materializma, ki je bil poosebljen v genialnih voditeljih delavskega razreda in njihovi odrešilni »filozofiji«, med katerimi je pri nas izstopal prav Walter alias Josip BrozTito, osrednje božanstvo nove verske sekte. Morda bo kdo skeptičen pri tem opisu sektaške verske navzočnosti v naši družbi. Če pa je bolj pozoren na dogajanja v vsakdanju, bo kmalu spoznal, da je rdeča nit te družbene podzavestne religije še kako navzoča. Spomnimo se maškarad kamnitih napisov nekaterih naših hribov (Sabotin, Kokoš, Rihemberg itd.), proslave »prve slovenske vlade« v Ajdovščini, Vseh šamanskih plesov ZZB, da ne govorimo o raznih spletnih forumih, kjer mrgoli oboževalcev diktatorjev 20. stoletja in celo leninizma, stalinizma, maoizma poleg titoizma. V primorskem zamejstvu je še danes ta kult titoizma bolj razvit v zavesti levičarjev kot v matici, zato tudi omogoča stagnacijo narodne nezavesti in zavračanje ponosa nacionalne identitete v korist asimilacije z večinskim narodom. Če se spomnite na manifestacijo v podporo »četverici« v Ljubljani je korakal po cesti neki uniformiranec s sliko Tita, kar je skrajni anahronizem, če pomislimo, da je bila JNA tipična titoistična ideološka trdnjava. Ta separacija kulta osebnosti Tita od njegovih otipljivih stvaritev v obliki partije, politične policije, JNA in vseh organizaciji, ki so slonele na njegovem imperativu teptanja človekovih pravic in demokracije, ki so bile zavržene s plebiscitom za osamosvojitev, potrjuje podzavestno hotenje ohranitve tega malika, ki je povzročil največje gorje slovenskemu narodu. Tak anahronizem je bil celo ob smrti Stalina, ko so v gulagih njegove žrtve jokale, namesto veseljačile nad koncem krvoločnega diktatorja (Dokumentarec na TVSLO2). Ta rdeča nit kulta sekte titoizma je pripeljala do tega, da kljub osamosvojitvi nismo še imeli lustracije ne predsednika republike, ki bi ne bil titoist. Reverentnost do diktatorja je prepoznavna celo v vrstah ljudi, ki so na strani »desne« opcije (takrat Demosa), ki se ne morejo otresti podzavestnega strahu totalitarne polstoletne preteklosti. Notorično je tudi, da slovenska medijska totalnost (razen redkih častnih nekonsistentnih izjem periodičnega tiska) ni imela niti ene besede obsodbe slaboumnih ekscesov sektašev pri valjenju kamenja in nezakonitem betoniranju ekonesnage po kraških hribih. Niti služba gradbene inšpekcije in varstva naravnega okolja ni posegla, kar bi morala po službeni dolžnosti. Strah do te nasilne sekte je onemogočal in osmešil organe nove slovenske države, ki so nemočno klecnili pred malikovanjem nihilističnega molocha. Celo diplomatsko predstavništvo poosamosvojitvene Slovenije v Trstu, na vprašanje laških oblasti, kaj misli naša država storiti s temi napisi na hribih, je zavzelo stališče branitelja le teh, čeprav so nam bili v posmeh in omalovaževanje osamosvojitve (Primorske novice 3. avgusta 2004) Tudi naši slovenski Cerkvi zamerim, da njeni duhovniki po cerkvah ne nastopajo energično in odkrito proti tej sekti. Tudi duhovniki in verniki so državljani z istimi pravicami kot drugačni verniki in njih »duhovni« sektaški voditelji. Na prižnicah imajo pravico se sami politično opredeliti in ravno tako vplivati na lastne vernike katerega predsednika ali stranko voliti in katerega ne v korist lastne vere. Tretji titoistični predsednik ne bi bil izvoljen, če bi ga ne volili tudi verniki RKC, zato je imel prav kardinal Rode' v kritiki slovenskih vernikov, kot je napisala v MAG-u novinarka Anuška Delić, čeprav je bila njena interpretacija diametralno nasprotna v sozvočju nove smeri, nekoč bolj dostojanstvene omenjene revije: »Govoril je tudi o obdobju prejšnjega stoletja, ko so katoliki prav med revolucijo in po njej junaško in z globoko predanostjo živeli svojo vero. Danes pa se ljudje, po njegovih besedah, bojijo javno izkazovati svojo veroizpoved, moralno so otopeli, državljansko nezreli, ne upajo si misliti s svojo glavo in navsezadnje – hlapčevsko so odvisni od sredstev javnega obveščanja, ki se požvižgajo na resnico, še zlasti kadar govorijo o cerkvi.« Gospod Kardinal je pokončno povedal to, kar se resnično dogaja. Z njim se popolnoma strinjam. Poglejmo še naše šole. Še vedno so trmasto zastarele in ortodoksne v poučevanju zgodovine in seveda družbenih ved. Le plaho se posodabljajo novejšim učnim načrtom demokratičnega EU pridiha. Učitelji in učiteljice v osnovnih šolah se še vedno hote ali nehote smatrajo za vojake revolucije in radi slišijo epitete »tovariš« in »tršica«, saj je to zapovedal »duhovni vodja sekte«, nesojeni sekretar KPS, ki danes velja za patrijarha in varuha božanske zapovedi »mi ti se kunemo«. Nemalo kabinetov šolskih ravnateljev ima izobešene slike malikovanega diktatorja. Tu ne smemo pozabiti na poimenovanja šol, v svojstvu izobraževalnih ustanov, ki nosijo imena nepismenih ubijalskih revolucionarjev in seveda poimenovanja ulic in trgov po istih nepridipravih, da o pošastnih kipih, ki se še bohotijo po glavnih mestih v posmeh slovenski državi, sploh ne govorimo. Kar država ni še naredila, so naredili nekaj dobrega tatovi takih kipov, čeprav iz zaslužkarskih vzrokov so onečastili nekaj spodobnih kulturnikov, ki ne spadajo v revolucionarno kamarilo, je čiščenje le pozitivno v državotvornem smislu. Turisti, ki prihajajo iz raznih evropskih dežel se čudijo, da v javnih lokalih gostinstvene dejavnosti še vedno kraljujejo kultne slike jugodiktatorja, kar meče čudno luč na državljane samostojne države in označuje njihov dopadljivi masohistični hlapčevski sindrom do podložništva tuji nadvladi. Ta verska sekta ima še nesluteno moč v Sloveniji, saj celo danes, ko smo v EU skupnosti, vtihotapi hvaljeneje njenega pošastnega božanstva kot zaslužne osebnosti v knjigo predstavitve Slovenije evropski mladi populaciji (Drago Jančar: »Zelo očitna krava« - Delo, 27.10.2007), brez posledične odstranitve tega skrpucala in kaznovanja avtorjev denigracije države Slovenije v tuji javnosti. Ni naključna niti zadnja afera objave tajnih diplomatskih dokumentov MZZ, z evidentnim ciljem prizadeti ugled Slovenije, v sektaški navezi časopisov ljubljanskega Dnevnika in beograjske Politike. V namernem škodovanju ugleda Slovenije med predsedovanjem EU je tudi peticija 500 novinarjev, ki je dokazala obstoj »delavcev družbenopolitičnega« obveščevalnega jedra sekte, kapilarno porazdeljene v glavnih medijih naše države. Čeprav bo kdo vihal nos o tem mojem razmišljanju mislim, da zadeva ni zanemarljiva iz vidika državotvorne politike komaj nastale mlade države, ki še išče lastno nacionalno identiteto v masi svojih državljanov, kjer je še veliko število povojno načrtno priseljenih tujih nacionalnih identitet, na katere so nositelji zelo ponosni, ki niso naklonjene osamosvojitvi Slovenije in bodo tudi v bodoče disfatistične do naše države v podpori ohranjanja sektaštva titoizma. Kar je žalostno, je dejstvo, da so člani te sekte v vseh državnih resorjih, zato se ni čuditi raznim zapletom, aferam, podtikanju etc.etc. Ne zavidam premieru J.Janši težavnega položaja vodenja Slovenije, ki je obkrožena od sosedov z močno razvito državotvornostjo, močno iredento in ponosom nacionalne identitete. Te vrednote so pri nas bile okrnjene v polstoletnih povojnih generacijah. Za vzpostavitev le teh ohranitvenih vrednot malega naroda kot je naš, bo potreben krepki poseg v izobraževanju in domovinski vzgoji novih generacij, ki je pri nas še vedno defektna.