SLOVENIJA

Minister Rupel ni izpostavil kakega posebnega dosežka v obdobju njegovega štiriletnega vodenja ministrstva, je pa nanizal vrsto projektov, ki so po njegovih besedah pomembno krojili usodo Slovenije kot moderne države in njenega ugleda v mednarodni skupnosti. V prvi vrsti je tu predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici letošnjega leta, ko je bilo po Ruplovih besedah zelo veliko zunanjepolitičnih in mednarodnih dogodkov in dosežkov, ki so si dobesedno podajali roko.

Zadnja leta ni bilo pravega časa za analitično premišljevanje o slovenski zunanji politiki

Ker smo zadnja leta živeli "v vrtincu zunanjepolitičnih dogodkov", pa ni bilo pravega časa za analitično premišljevanje o slovenski zunanji politiki in za postavljanje načelnih vprašanj o slovenski zunanji politiki, je dejal. Med njimi bi si po njegovih besedah morali zastaviti predvsem vprašanje, kakšne koristi imajo lahko državljani od delovanja zunanjega ministrstva.

Na tej točki je poudaril pomen dela diplomacije za navadne državljane, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih težavah v tujini. Pri tem je spomnil na primer reševanja alpinista Tomaža Humarja iz gora v Pakistanu in avanturista Toma Križnarja iz zapora v Sudanu.

Slovenija in Hrvaška imata dobre gospodarske in medčloveške odnose

Izpostavil je tudi prevzem evra in vstop v schengensko območje. "Za odpravo meja pa je vendarle potrebno natančno vedeti, kje meje so," je dejal Rupel in spomnil na vprašanje o meji s Hrvaško, ki je ostalo nerešeno tudi v tem mandatu. Je pa med drugim ponovil, da imata Slovenija in Hrvaška dobre gospodarske in medčloveške odnose, vendar pa so problem določene "napetosti in nezaupanja".

V tem mandatu je bilo kar nekaj dosežkov v odnosih med Slovenijo in Hrvaško

Kljub temu je kot dosežke slovenske zunanje politike do Hrvaške v tem mandatu izpostavil sklenitev Brionskega sporazuma o izogibanju incidentov v letu 2005, ki vsebuje zelo pomembno določilo, da je izhodiščni datum 25. junij 1991. Pri tem je izpostavil tudi lanski dogovor na Bledu, da se bo mejno vprašanje med državama reševalo na arbitraži oz. mednarodnemu sodišču. Med drugim pa je spomnil tudi na sklenitev sporazuma o vzajemnosti glede nakupa nepremičnin, ki je po Ruplovih besedah zelo zanimiv za veliko slovenskih državljanov. Sicer pa je izpostavil tudi zaplet s hrvaško zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC), ki jih je na MZZ ob začetku predsedovanja EU "presenetil", a so ga po Ruplovih besedah uspešno rešili.

Glede odnosov z Italijo je menil, da smo razvili "ugodno raven odnosov". Izpostavil je napredek pri zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, sicer pa je poudaril tudi oblikovanje medvladne komisije zunanjih, gospodarskih, transportnih, energetskih, okoljskih in kulturnih ministrov. Ta komisija bi se morala sestati v začetku leta, a so srečanje zaradi italijanske vladne krize preložili. Zdaj naj bi se ta komisija po Ruplovih besedah sestala v začetku septembra.

Kljub težavam z dvojezičnimi tablami, so tudi odnosi z Avstrijo napredovali

Po Ruplovih besedah so napredovali tudi odnosi z Avstrijo, "ne glede na težave z dvojezičnimi napisi". Poudaril je, da je zdaj interes za slovenščino v Avstriji večji kot kdajkoli prej, izpostavil pa je tudi, da ima predstavnik slovenske manjšine Rudi Vouk dobre možnosti za izvolitev v parlament.

Rupel je poudaril tudi pomen sodelovanja Slovenije v oljčni skupini desetih sredozemskih držav

Sicer je minister poudaril tudi pomen povezav Slovenije znotraj EU in zveze Nato in izpostavil sodelovanje v t.i. oljčni skupini desetih sredozemskih držav. Kot je dejal, gre za izjemno pomembno skupino in izjemno pomembno dimenzijo zunanjepolitičnega delovanja. V tej luči je izpostavil tudi pomen ustanovitve Evro-sredozemske univerze s sedežem v Piranu, ki je po Ruplovih besedah pomembna predvsem za zagotavljanje medkulturnega dialoga.

Med drugim je spomnil tudi na slovensko predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) leta 2005, ko je bila Slovenija podobno v vrhu svetovne politike kot v času predsedovanja EU. Sicer se je Slovenija v obdobju predsedovanja EU ukvarjala tudi z odnosi med ZDA in Rusijo, z odnosi na Kavkazu, ki so zdaj v luči krize v Gruziji še posebej pomembni, pa tudi z razmerami v Pridnestrju, Ukrajini, Kirgizistanu in drugod.

Slovenska diplomacija se je izkazala tudi pri urejanju razmer na Zahodnem Blakanu

Izpostavil je tudi vlogo slovenske diplomacije pri reševanju vprašanja statusa Kosova in pri urejanju razmer na Zahodnem Balkanu. Pri tem je poudaril pomen sklenitve sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Srbijo, ki je utrdil proevropsko vlado v Beogradu in navsezadnje pripeljal do aretacije haaškega obtoženca Radovana Karadžića.

Izpostavil je zadnji zaplet glede prodaje premoženja slovenskih podjetij v Srbiji

V zvezi z odnosi s Srbijo se je dotaknil tudi zadnjega zapleta glede prodaje premoženja slovenskih podjetij v Srbiji, kar bi po Ruplovih besedah moral reševati sporazum o nasledstvu iz leta 2001. "Upam, da se bodo tega dogovora držali tudi v Srbiji," je dejal in izpostavil, da je Slovenija sicer protestirala, a da na MZZ "niso vsemogočni". Je pa še za ta teden na to temo napovedan sestanek s srbskimi predstavniki.

Sledilo je še nekaj statistike

Navedel je tudi nekaj statistike. Slovenija je v skoraj štiriletnem mandatu pod njegovim ministrovanjem sklenila 363 dvostranskih mednarodnih pogodb in 119 večstranskih aktov. V okviru gospodarske diplomacije so ob 15 poteh slovenskega premiera v tujino in 11 tovrstnih potovanjih zunanjega ministra organizirali tudi obiske gospodarstvenikov, pri čemer se je skupno teh poti udeležilo 944 predstavnikov slovenskih podjetij. V času predsedovanja EU pa v okviru kulturne diplomacije organizirali tudi 178 dogodkov v 52 državah, je še pojasnil minister.

V Zaresu kritični do Ruplovega vodenja MZZ

V stranki Zares so ocenili, da je štiriletni mandat zunanjega ministra Dimitrija Rupla na čelu ministrstva minil "v znamenju incidentov, škandalov in neverodostojnih potez". Ta vlada in njen minister nista znala in zmogla izkoristiti ponujenih priložnosti v tem obdobju, je v sporočilu za javnost zapisal bivši zunanji minister Ivo Vajgl.

"Samohvala razkriva resnično doseg Ruplovega pojmovanja aktivne zunanje politike"

"Samohvala o tem, kako je Slovenija kot predsedujoča država zgolj korektno odigrala vlogo formalnega gostitelja številnih srečanj, medtem ko so odgovornost za pomembne politične pobude imeli drugi - običajno večji in močnejši, pogosto tudi bolj oddaljeni, razkriva resnično doseg Ruplovega pojmovanja aktivne zunanje politike," je zapisal Ruplov predhodnik na položaju pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Kot še navaja Vajgl, Slovenija v zadnjih štirih letih ni rešila nobenega od odprtih dvostranskih vprašanj s sosednjimi državami.

STA

Foto: STA