SLOVENIJA

Pahor je v svojem nagovoru zbranim pozdravil osnutek zakona o univerzi, ki so ga pripravile univerze same in ki se dotika tudi vprašanja plačnega sistema. Hkrati je premier opozoril na nujno postopnost pri tem. Sam bi si namreč želel, da obstoječi sistem "negujemo toliko časa, dokler ne pripravimo alternative". Ob tem je predsednik vlade napovedal, da si bodo v prihodnje, "kolikor bo v moji moči in v moči slovenske vlade", prizadevali za avtonomijo univerz.

Pravilna odločitev glede univerz

Odločitev, da univerze same pripravijo zakonski osnutek, je po Pahorjevo "prava odločitev", ker stremi k avtonomnosti univerzitetnega okolja. Premier pa je pozdravil tudi druge rešitve v zakonskem besedilu, "ki bodo dodatno okrepile možnosti univerze, da dosega sijajne znanstvene dosežke".

"Dovolj smo dovolj veliki, če smo enotni"

"Slovenska država zdaj vaše znanje in vašo modrost potrebuje morda bolj kot kadar koli prej," je opozoril Pahor, po katerem mora Slovenija v sedanjih razmerah reagirati hitro, konsekventno in velikopotezno. "Mi smo seveda vpeti v ta globalni svet in Slovenija je premajhna, da bi ga vodila," je priznal premier, za katerega pa "smo dovolj veliki, če smo enotni, če povežemo vse ustvarjalne sile in znanje, da se mu lahko več kot imenitno prilagajamo".

Častni doktorat prejel tržaški pisatelj Boris Pahor

Na slavnostni seji, ki so se je med drugimi udeležili tudi predsednika republike in DZ Danilo Türk in Pavel Gantar ter ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za šolstvo in šport Gregor Golobič in Igor Lukšič, so podelili častna doktorata ljubljanske univerze tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju in danes sicer odsotnemu francoskemu pravnemu strokovnjaku Robertu Badinteru, z nazivom častni senator pa so počastili nemškega strokovnjaka za farmacevtsko tehnologijo Hansa E. Jungingerja. Plakete univerze so prejeli Borut Sterle, Janez Škrabec in Jože Anderlič.

Slavnostne seje so se udeležili tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc in predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik.

Priznanje vsem Slovencem

Novi častni doktor Univerze v Ljubljani, pisatelj Boris Pahor je na novinarski konferenci pred začetkom slavnostne seje poudaril, da to priznanje razume tudi kot priznanje vsem Slovencem zunaj slovenske države. Ob tem je obžaloval, da kljub formalnemu padcu meja državna razdelitev še ostaja.

"Slovenska država se premalo zaveda, da spadamo s svojo usodo v skupno slovensko usodo," je Pahor pojasnil položaj zamejskih Slovencev. V "novi Evropi" bi morali namreč po njegovo manj poudarjati pripadnost državni skupnosti, bolj pa poudarjati kulturno-jezikovno pripadnost.

"Nismo Italijani, ki govorimo slovensko"

Tržaški Slovenci po Pahorjevem mnenju "ne bomo nikdar rekli, da smo Italijani, ki govorimo slovensko". Po drugi strani pa je opozoril, da jih ima Slovenija za "nek odlomek slovenstva, ki je prepuščen v bistvu samemu sebi", ter da celo nekateri intelektualci vedo zelo malo o šolskih in kulturnih institucijah slovenske manjšine.

Boris Pahor zato upa, da nova ali katera od naslednjih vlad "ne bo imela poudarjanje narodne zavesti in narodne identitete za neke vrste nacionalizem". Kot je pojasnil, je bivši zunanji minister Dimitrij Rupel namreč glede nekega Pahorjevega pisma izrazil skepticizem do "nereflektiranih nacionalistov".

STA

Foto: STA