Spremembe atletske VN Vzajemne v letu 2009

Martin Steiner

Prihodnje leto liga še ne bo ločena v prvo in drugo kategorijo mitingov. "Dogovorili pa smo se, da bodo prihodnje leto sodelovali na tekmah naše VN tudi Avstrijci, Madžari in Italijani. Spremenili bomo točkovanje, ki bo enostavnejše in razumljivejše. Doslej so bili časi in daljave preračunane v točke po tablicah IAAF. Poslej bodo zmage točkovane (za prvo mesto osem točk, za drugo sedem...), dodatne točke pa bodo slovenskim atletom prinesli dosežki za rekord VN, državni rekord, norme A in B za velika tekmovanja. Z različnimi akcijami bomo skušali povečati število gledalcev. Želimo si, da bi pri delitvi denarne nagrade VN sodelovalo večje število atletov in atletinj, tudi iz tistih disciplin, ki pri nas niso najbolj razvite, prav zato bomo spremenili točkovanje," je nekaj novosti orisal predsednik strokovnega sveta AZS Martin Steiner, ki je tudi komisar lige.

Ponekod prekratke atletske steze

Pred tem je Gabrijel Ambrožič, predsednik tekmovalne komisije AZS, orisal trenutno stanje športnih objektov v Sloveniji, ki so namenjeni ter primerni tudi za atletiko.

Pri tem je med drugim opozoril, da se pri nas še vedno gradijo objekti, ki potem niso primerni za tekmovanja, kot so denimo prekratke atletske steze ali pa, da projektanti ne upoštevajo pravil in denimo vodno jamo za tek na 3000 m z zaprekami postavijo povsem na drugo stran stadiona, kot je to zahtevano.

Simbioza z nogometom

"Na umetni travi se ta čas ne more metati atletskih orodij. Mednarodna atletska zveza je na posvetu v Osaki dejala, da je trenutno testiranih deset različnih umetnih trav, vendar pa se še vedno lahko meče le na naravni travi. Šele ko bodo končani postopki na IAAF, bomo lahko dali navodila. Predvsem pa je potrebno prek lokalne skupnosti doseči, da se v primeru, ko je igrišče prenovljeno in pokrito z umetno travo za nogomet, izven objekta pripravi metališča za atletske discipline. Sicer pa naši atleti zahtevajo, da so tudi metalne discipline v okviru mitingov in DP na osrednjem stadionu in ne na pomožnem igrišču, ki je primeren za vadbo," je dejal Ambrožič, Steiner pa je dejal, da je potrebno tako kot v svetu na stadionih z dialogom najti simbiozo med atletiko in nogometom, ki sicer pri nas z večjimi ali manjšimi nihanji živi v mnogih slovenskih mestih, tudi Ljubljani, Novi Gorici, Novem mestu, Velenju...

Svoje posvete so imeli atletski trenerji, sekretarji ter drugi zaposleni v atletskih klubih, dan slovenske atletike pa se bo končal z vrhuncem pozno popoldne in zvečer, ko bodo razglasili najboljšega atleta in atletinjo leta.