Ratejeva v lov na osmo slovensko medaljo

Britta Bilač leta 1994 v Helsinkih. Kliknite za povečavo.

Prvo zlato medaljo za Slovenijo je osvojila Britta Bilač, ki je v Helsinkih leta 1994 zmagala v skoku v višino. Preskočila je natanko 200 centimetrov, kar je še danes državni rekord. Jolanda Čeplak je osem let kasneje V Münchnu ponovila uspeh Bilačeve ter s časom 1:57,65 zmagala v teku na 800 metrov. Čeplakova je v istem letu postavila tudi svetovni dvoranski rekord v tej disciplini (1:55,82).

Jolanda Čeplak leta 2002 v Münchnu. Kliknite za povečavo.

Srebrni medalji sta osvojila Stanko Lorger v teku na 110 m ovire (14,01) leta 1958 v Stockholmu ter Brigita Bukovec prav tako na visokih ovirah leta 1998 v Budimpešti. Bukovčeva je tekla svoj drugi rezultat v karieri (12,65), zaostala p je le za Bolgarko Svetlo Dimitrovo.

Bronasti pa so bili Nataša Urbančič v metu kopja, ki je leta 1974 v Rimu orodje vrgla 61,66 m, Borut Bilač v skoku v daljino, ki je v Splitu leta 1990 skočil 809 cm ter Matic Osovnikar, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu v Göteborgu 100 metrov pretekel v odličnih 10,14 sekunde. Zmagal je Portugalec Francis Obikwelu, za slovenskim rekorderjem pa so zaostali šprinterji kot so Francoz Ronald Pognon, Britanca Dwain Chambers in Mark Lewis-Francis …

Nehvaležna četrta mesta so na evropskih prvenstvih v posamičnih disciplinah osvojili štirje slovenski atleti in atletinje, edino peto mesto pa je na zadnjem prvenstvu na 800 m pritekla Brigita Langerholc.