Kolaričeva končno nima težav z gležnjem

Ko je leta 2008 skočila 678 centimetrov daleč, pol leta pozneje pa na dvoranskem evropskem prvenstvu v Torinu zasedla visoko četrto mesto, smo od nje pričakovali veliko. A težave z gležnjem so poskrbele, da ni upravičila pričakovanj. Nastopila je sicer na dveh svetovnih prvenstvih na prostem, enem v dvorani in na evropskem prvenstvu, a vselej obstala v kvalifikacijah. V letu 2012 bo kandidatka za finalne uvrstitve na največjih tekmovanjih. Na prvem mestu seveda olimpijskih igrah, kot ogrevanje za nastop v Londonu pa bo tekmovala še na evropskem prvenstvu v Helsinkih konec junija. ''Za zdaj gredo treningi po planih. Vse je v najlepšem redu, sem se pa odločila, da pozimi ne bom nastopala. Letošnja poletna sezona je zelo pomembna, zato se bom osredotočila le na olimpijske igre in evropsko prvenstvo. Nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu ne pride v poštev. Na kakšni tekmi bom pozimi že nastopila, a bolj zato, da razbijem monotonost treningov kot pa kaj drugega,'' pravi Nina Kolarič, ki je takoj po končani sezoni 2011 začela s pripravami na novo. ''Takoj sem trenirala, praktično si nisem vzela časa za počitek. Potem sem oktobra za deset dni sicer šla na dopust, to pa je tudi vse. Najbolj sem vesela, ker nimam več težav s poškodbo gležnja. Na vsakem treningu sicer imam bandažo, da me ne boli, to pa je tudi vse. Zato lahko povsem normalno treniram, kar se pozna. Letos imam veliko manj težav s tehniko, tudi malce močnejša sem, kot sem bila. Moram potrkati na les, za zdaj res ni nobenih težav,'' pravi Ptujčanka, ki se je večino časa pripravljala doma, za dva tedna pa skočila tudi na Kanarske otoke. Do poletja bo podobno, s to razliko, da bo na priprave odšla na Portugalsko, kamor hodi že nekaj let. ''Trening je enak, kot je bil v zadnjih letih, s to razliko, da zdaj lahko veliko več skačem. V zadnjih dveh, treh letih so bile vseskozi kakšne težave, zdaj jih ni. Težko že zdaj povem, kako sem dobra, a verjamem, da bom v letu 2012 boljša, kot sem bila v zadnjih letih. V novi sezoni si želim doseči raven skokov, ki sem jih imela leta 2008 oziroma jo tudi preseči. Najbolj pomembno pa bo, da bom pri skokih konstantna. Da ne bom nihala, tako kot sem v minuli sezoni,'' si obeta 25-letna atletinja.

V letu 2012 je glavni cilj jasen. Olimpijske igre, na katerih je pred štirimi leti v Pekingu že nastopala. ''Tisto je bil moj prvi nastop na velikih tekmovanjih, zato je nekaj posebnega in se ga dobro spominjam. Ima pa spomin na Peking tudi grenak priokus, saj sem tam zbolela in nisem mogla pokazati tistega, česar sem bila sposobna. V tisti sezoni sem skakala res dobro in škoda je, da se je razpletlo tako, kot se je. Zato toliko bolj verjamem, da bo letos drugače in ne bom imela smole. Da se mi bo v Londonu sreča nasmehnila in mi vrnila tisto, kar mi je vzela pred štirimi leti,'' upa Kolaričeva in dodaja: ''Nastopila bom seveda tudi na evropskem prvenstvu, ki bo nek vmesni pokazatelj, česa sem zmožna in kaj je potrebno še popraviti. Glavni cilj pa ostajajo olimpijske igre. Česa se nadejam? Finale je vselej cilj. Vsak, ki nastopi na velikem tekmovanju, si želi v finale. Je pa do sezone še veliko časa, zato težko povem karkoli. Tudi sicer nerada razkrivam svoje cilje. Jaz vem, kaj si želim, a o tem ne bi na dolgo in široko razpredala. Bomo videli, ko se začne sezona,'' pravi atletinja z osebnim rekordom 678 centimetrov. Mnogi so prepričani, da bo v olimpijski sezoni evropsko prvenstvo priložnost za nekatere atlete in atletinje, ki niso povsem v vrhu, da dosežejo odmevnejši rezultat. Sama ne sodi mednje. ''Kolikor sem se pogovarjala s konkurentkami, ki jih poznam, bodo bolj ali manj vse nastopile v Helsinkih. Pa tudi sicer je konkurenca v skoku v daljino tako strnjena, da se, tudi če nekaj tekmovalk manjka, to ne pozna. Bo pa evropsko prvenstvo kljub vsemu lepa priložnost za dober rezultat, a le pod pogojem, da bom dobra,'' meni Kolaričeva, ki ji motiva za treninge in tekmovanja kljub težavam, ki jih je imela, ni zmanjkalo. ''Še ne razmišljam o tem, da bi končala. Je pa tako, da je pri meni vse odvisno od zdravja. Skok v daljino je takšna disciplina, da gre lahko hitro kaj narobe. Imela sem velike težave z gležnjem, ki se lahko še ponovijo. Upam, da se ne bodo, a nikoli ne veš,'' so bile besede Kolaričeve, ki je za konec nekaj besed namenila težavam z gležnjem, ki so ji grenile življenje v zadnjih letih. ''Bilo je težko. Poizkušali smo marsikaj, a se nič ni spremenilo. Zdravniki so mi odsvetovali operativni poseg, ker sanacija takšne poškodbe redkokdaj uspe. Pa tudi, če bi, bi bilo vprašanje, ali bi lahko nadaljevala s takšnimi obremenitvami, ki so potrebne za vrhunske skoke v daljino. Zato smo se odločili, da krepim druge vezi in vse okoli gležnja. Za zdaj kaže, da mi je uspelo, a moram biti še vedno zelo pazljiva,'' je pogovor končala atletinja, ki lahko, če bo le imela srečo z zdravjem, postori še veliko.