Novinar Sportala na berlinskem maratonu opazoval katedrale in dajal ''petke''

Berlin je pozdravil 41. izvedbo enega najbolj znamenitih maratonov na svetu. Ta si zaradi pretežno ravninske trase in zmernih temperatur že več kot desetletje lasti svetovni rekord. Postavljen je bil lani, rekordna je bila tudi letošnja prireditev. Uradno nihče še nikdar 42,195 kilometra ni pretekel hitreje kot Kenijec Dennis Kimetto – 2;02:57. Najboljša Slovenca sta bila Roman Kejžar in Helena Javornik.

Berlinski maraton je na sporedu skoraj natančno mesec dni pred ljubljanskim in je s 40 tisoč udeleženci od našega največjega po številu uvrščenih tekačev nekajkrat večji. V Berlinu se je preizkusilo okrog 150 Slovencev. Med njimi je bil tudi Sportalov novinar Peter Kastelic, nekoč večkratni državni prvak, a nikdar v maratonu. Tega je v Berlinu pravzaprav pretekel šele drugič v življenju.

Noge uboge, glava nikakor ne

"V primerjavi z lansko Ljubljano je bil ta maraton 'top'. Predvsem zato, ker nimaš nekega cilja, recimo, da ne greš zares. Bil sem precej drugače, slabše pripravljen kot lani. Glede na to je bil moj čas celo boljši kot z Ljubljanskega maratona," je iz Berlina sporočil 1008. tekač berlinske preizkušnje, ki je dosegel čas 2;58:30.

Vso pot je tekel s Heleno Javornik: "Užival sem. Nekoliko slabša pripravljenost se je odrazila predvsem na nogah. Ni dvoma, trpele so. Od 25. kilometra je bilo težko, bolelo me je vse, tako mišice kot sklepi. Z glavo in dihanjem ni bilo nobenih težav. V zadnjih desetih kilometrih bi se lahko ob teku pogovarjal. Lahko sem gledal okrog in opazoval druge."

Svoj čoln spustil po reki tekačev

Proga je bila navdušujoča, ravninska, tudi zato pravi poligon za serijske svetovne rekorde. Od štarta do cilja je bil obkrožen s sotekmovalci, kar je bilo na trenutke, predvsem na začetku, malce moteče. Kači tekačev, sredi katere je bil, ni videl ne začetka ne konca. Tudi po drugem maratonu v življenju je našel smisel za metaforiko: "Čoln je treba uravnati na pravi tempo in se spustiti po reki tekačev."

In se je spustil ter si ob tem privoščil primesi turizma z opazovanjem katedral in drugih znamenitosti: "Vsak maraton bi moral imeti tudi turistično noto. Seveda imaš vrhunske tekmovalce, ob tem pa še kup ljudi, ki maraton združijo s turističnim izletom."

Čas tudi za podeljevanje ''petk''

Peter je bil navdušen nad navijači. Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi se jih zbralo kar pol milijona. "Na nekaterih odsekih je bilo prav noro. Ljudje navijajo, včasih kričijo tudi tvoje ime, na številnih mestih so glasbene skupine, otroci ti dajejo 'petke' … Super je. Obstaja veliko stvari, ki te zamotijo, da ti je nekoliko lažje." Glede na navdušenje vsekakor verjamemo, da drugi Kasteličev maraton ni bil zadnji. Čestitke, Peter!