Sreda, 18. 11. 2020, 20.07
3 leta, 6 mesecev
Virtualno soočenje štirih predsedniških kandidatov AZS
Zadnja runda pestrega predsedniškega boja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,32
2
Kdo bo naslednji predsednik Atletske zveze Slovenije?
Pred volitvami predsednika Atletske zveze Slovenije, ki bodo prihodnji teden, so se kandidati, prvič v zgodovini so kar štirje – zdajšnji predsednik Roman Dobnikar, nekdanji predsednik Peter Kukovica, Stojan Nikolič in Klemen Boštjančič, spopadli v virtualni okrogli mizi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije (STA).
Zaradi vsem znanih razmer je bilo, tako kot smo v zadnjem času že vajeni, tokratno druženje virtualno, v njem pa so ob prisotnosti novinarjev ob organizaciji STA kramljali štirje kandidati za predsedniško mesto v slovenski atletiki, pred katero so, tako kot za vse preostale panoge, težki, morda tudi odločilni trenutki.
Tudi volilna skupščina, ki bo na sporedu prihodnji četrtek, bo potekala na daljavo in bo, na kar so namignili tudi vsi štirje kandidati, verjetno šla v drugi krog. Novega predsednika bo volilo 72 klubov in 6 društev oziroma združenj. Novega ali pa starega predsednika, če bo to seveda ostal zdajšnji, bomo v prvem krogu dobili, če bo prejel več kot polovico glasov. Glede na število kandidatov, ki je najvišje v zgodovini predsedniških volitev Atletske zveze Slovenije (AZS) se to najverjetneje ne bo zgodilo.
Pogovor med štirimi kandidati je trajal skoraj dve ure in minil v dokaj spravljivih tonih, čeprav v ozadju že nekaj tednov poteka lobiranje in boj za najbolj odgovorno mesto v slovenski atletiki, ki je imela v preteklosti veliko veljavo, v zadnjem desetletju pa v slovenski javnosti nima pravega mesta.
Vsi deležniki slovenske atletike, ki je do zdaj poskrbela za veliko velikih športnih uspehov, si seveda želijo, da bi bilo v prihodnosti precej bolje. Vsi tudi napovedujejo, da se bo to pod njihovim vodstvom zgodilo. Vsi imajo tudi precej podobne cilje. Atletiko želijo popularizirati, poskrbeti za več sodelovanje vseh akterjev slovenske kraljice športa, omogočiti napredek mladim in izboljšati infrastrukturo. Vsi obljubljajo tudi povečanje sponzorskih sredstev.
Kaj so ob zadnjem nagovoru javnosti pred volitvami povedali?
Roman Dobnikar: Za izpolnitev ciljev rabim še en mandat
"Štiri leta nazaj sem v slovensko atletiko, ki ji na različne načine pomagam že 25 let, prišel poln zanosa. Ugotovil sem, da je atletika pomembna tudi za razvoj otrok .Ko so me povabili v Izvršni odbor AZS sem se takoj odzval. Že takrat sem dajal denar. Ko so me na AZS, ki je imela resne organizacijske in finančne težave prosili, da postanem predsednik, sem ponudil nesebično pomoč ob dogovoru, da bom imel za vse cilje na voljo dva mandata. Organizacijsko smo zvezo odlično uredili. Sodelujemo s klubi. Pisarna deluje vrhunsko. Imamo stanje, o katerem smo lahko leta 2015 le sanjali. Ves trud, številne noči sem v zadnjih letih namenil postavljanju atletske hiše. Zdaj smo v naslednji fazi, ko bi morali zadeve še nadaljnjo urediti. V novem mandatu se bom uprl na preverjene kadre in atletsko pisarno, v kateri so nekdanji atleti. Obstoječi naši vrhunski atleti me podpirajo in nimajo pripomb, kar je najlepši dokaz mojega dobrega dela," je povedal zdajšnji predsednik AZS, čigar kandidaturo je podprlo deset klubov, za njim pa, kot pravi, stojijo nekdanji vrhunski atleti Gregor Cankar, Miran Vodovnik in Helena Javornik, pa tudi najvidnejši obrazi zdajšnje slovenske atletske smetane, tudi Luka Janežič in Maruša Mišmaš.
Klemen Boštjančič: Želim, da bi se vsi počutili dobro
"Za kandidaturo sem se odločil, ker so me k njej pozvali atletski delavci, predvsem športniki, na kar sem najbolj ponosen. Moj pogled na atletiko je tak, da je treba povezati vse oblike in segmente. Vrhunsko, veteranko, otroško, rekreativno atletiko in tako naprej. Poudarek mora biti tudi na regijskem sodelovanju kluba. Funkcijo predsednika vidim kot povezovalni člen med klubi, zvezo in javnostjo. Želim ustvariti okolje, v katerem se bodo vsi počutili dobro. Prepoznavnost slovenske atletike je v zadnjem času slaba. Zaostajamo za nogometom, košarko, rokometom in še številnimi drugimi športi. Atletika ima ogromen potencial, zato sem prepričan, da je lahko z dobrim delom drugače," je povedal gospodarstvenih, ki je tam deloval in deluje kot strokovnjak za prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah. Pravi, da so ga podprli pri kranjskem atletskem klubu, za njim pa stojita tudi dva izmed najuspešnejših predstavnikov iz zgodovine slovenske atletike, Primož Kozmus in Brigita Bukovec.
Peter Kukovica: Atletika mora dobiti svoje mesto
"Za kandidaturo sem se odločil, ker me je kar nekaj klubov in atletov prosilo, da se angažiram. Atletika ima v svetu in v Slovenijo veliko večjo težko, kot se zdi, da jo ima danes. Medijska izpostavljenost je bila v preteklosti veliko večja. Svoje delovanje vidim predvsem kot korist vseh deležnikov, ki jih je treba povezovati. Vse, stadionska atletika, gorski teki, vse oblike atletike in vse starostne skupine morajo biti vključene. Deloval bom transparentno, povezovalno in tudi ustvarjalno, kar je treba biti. Svoje cilje seveda imam, a je treba ob tem poudariti, da je treba imeti skupine cilje in k njim stremeti. Verjamem, da se bo drugo leto začela graditi dvorana v Ljubljani. Obljubljam tudi več sponzorskih sredstev," je povedal eden od partnerjev v podjetju Herman in partnerji, ki je na čelu AZS že sedel, in sicer med letoma 2005 in 2012, ko je slovenska atletika preživljala zlate čase. Tudi njega podpira kranjski klub, in sicer Triglav.
Stojan Nikolić: Avtokrat, ampak nikoli pri odločanju
"V preteklosti so mi očitali, da sem aristokrat. Mogoče, ampak samo pri izvajanju, nikoli pri odločanju. Če želiš stvari narediti dobro, potem moraš početi tisto, kar je bilo dogovorjeno. Le na tak način imaš lahko dobre rezultate, ki sem jih jaz vedno tudi imel. Svoje delo vidim predvsem kot koordiniranje dela. Atletika ni zveza. Dogaja se med klubi, stroko in atleti. Zveza lahko samo boljše ali slabše funkcionira. Na prvem mestu so klubi. Treba je izboljšati medsebojno sodelovanje in jih krepiti. Atletom je treba omogočiti tri stvari. Finance, predvsem v času, ko se razvijajo. Potem ob treniranju tudi kvalitetno izobraževanje in potem uspešen prehod v obdobje, ko nehajo tekmovati. Dogaja se nam tudi to, da trenerji odhajajo v boljše športe. Moramo preprečiti beg atletske stroke. Tudi v mednarodnem okolju slovenska atletika nima več take veljave, praktično nobenega Slovenca ni več, ki bi imel v svetovni atletiki kakšno funkcijo. Potem je tukaj seveda še infrastruktura. Lepo je, da smo dobili dvorano v Češči vasi, a dvorano moramo imeti tudi v mestih oziroma mestu, ki je univerzitetno središče," pa je povedal donedavni generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki ga podpira velenjski klub.
2