Predstavitev dirkališča Circuit de Catalunya

Kljub temu, da neznank ni, pa izziv v Barceloni ni nič manjši. Zahtevna kombinacija hitrih in počasnih ovinkov ter abrazivna in ponekod neravna asfaltna podlaga tako od dirkača zahtevata stoodstotno zbranost in kar najboljšo fizično pripravljenost. Posebej huda je obraba pnevmatik, nepredvidljivi vetrovi, ki se podijo prek steze pa mehanikom otežujejo iskanje optimalnih nastavitev.

Za gledalce so najzanimivejše mesto ob stezi tribune ob prvem ovinku imenovanem Elf. Tam je namreč eno redkih mest, ki še omogočajo prehitevanja. Za dirkače pa sta zadnja dva ovinka - kombinacija se imenuje New Holland - eden največjih izzivov v sezoni. Z njiju morajo namreč v ciljno ravnino, na kateri dosegajo hitrosti prek 310 kilometrov na uro, prenesti kar največ hitrosti, saj nato sledi že omenjeni ovinek Elf, v njem pa se določajo zmagovalci in poraženci.

Zmag se je v letih 1991 in 1992 veselil britanski dirkač Nigel Mansell, leta 1993 sta v Kataloniji imela enega svojih epskih dvobojev Alain Prost in Ayrton Senna, uspešnejši pa je bil Francoz. Leto kasneje je v Barceloni zmago slavil Damon Hill, nato pa se je začelo obdobje Michaela Schumacherja, ki je s šestimi zmagami (1995, 1996, 2001, 2002, 2003 in 2004) najuspešnejši dirkač katalonskega prizorišča. Leta 1997 je zmagal Kanadčan Jacques Villeneuve, v letih 1998, 1999 in 2000 Finec Mikka Häkinen.

V letih od 2005 do 2008 so se na najvišji stopnički odra za zmagovalce izmenjali trije dirkači; Kimi Räikkönen dvakrat (2005 in 2008), Fernando Alonso (2006) in Felipe Massa (2007). V sezoni 2009 je zmagal kasnejši prvak Jenson Button. V zadnjem obdobju je Barcelona Red Bullovo dirkališče (zmagi Marka Webbra in Sebastiana Vettla v 2010 in 2011), a v sezoni 2012 je tudi njih presenetil Pastor Maldonado (Williams). Za Venezuelčana je bila to prva zmaga v karieri. 2013 je spet slavil Alonso, a prvič s Ferrarijem.