0
0
0
0
0
NATISNI PISAVA

Svetovno prvenstvo formule 1 2013

F1 - pravila, statistika, slovarček

Avtor: Matej Podgoršek

Na enem mestu smo zbrali osnovna pravila tekmovanja v formuli 1, nekaj najbolj zanimivih statističnih in zgodovinskih podatkov ter slovarček pogosto slišanih tujih izrazov.

0
0
0
0
0

Spremembe v 2012

- Izpušni difuzor in prenastavljanje ("mapping") motorja tekom dirkaškega vikenda sta prepovedana.
- Sprednji del nosu (od pnevmatik naprej) je lahko največ 55 centimetrov od tal, medtem ko je zadnji del nosu še naprej lahko 62,5 centrimetrov od tal.
- Pred prvimi testiranji morajo novi dirkalniki prestati vse "crash teste".
- Zaostali za krog ali več bodo v času varnostnega avtomobila lahko prehiteli najboljše in se postavili za njimi v isti krog.
- Dirkači ne smejo brez razloga sekati šikane (da bi varčevali z gorivom) ter se ob branjenju položaja vrniti na idealno linijo, če so jo prej zapustili.
- Dirka tudi v primeru prekinitve lahko traja največ štiri ure. Če je bil dirkač v času prekinitve v boksih, se ob novem štartu lahko vrne na dirko.
- Vračajo se testiranja med sezono in sicer trije dnevi enkrat v prvi polovici leta. V eni sezoni lahko ekipa naredi največ 15.000 testnih kilometrov.

Športna pravila

- Komisarji in svetovalec (nekdanji dirkač) tekom dirkaškega vikenda dirkače lahko kaznujejo za različne prekrške: prehiter štart, povzročitev nesreče, nepošteno blokiranje tekmeca, zadrževanje ob zaostajanju za krog ali hitrejšega na kvalifikacijah, prehitra vožnja skozi bokse, sekanje šikane ... Najbolj pogosti kazni sta 10-sekundi postanek in vožnja skozi bokse. Če se prekršek zgodi v zadnjih petih krogih, se dirkaču po dirki doda 20 oziroma 30 sekund pribitka. Nov menjalnik tekom dirkaškega vikenda ali prekoračitev števila motorjev v eni sezoni pomenita kazen od 5 do 10 štartnih mest.

- V petek sta na sporedu dva uro in pol dolga treninga, v soboto en enourni. Dirkač se mora udeležiti vsaj enega, da lahko sodeluje na dirki. Kvalifikacije so razdeljene v tri dele. V prvem 20-minutnem se 24 dirkačev poteguje za uvrstitev v drugi del najboljših 17 (zadnjih sedem zasede štartna mesta od 18 do 24). Dirkač, ki ne doseže 107 odstotkov časa najhitrejšega, ni uvrščen na dirko. V drugem 15-minutnem delu se preostalih 17 dirkačev poteguje za finale deseterice (zadnjih sedem zasede štartna mesta od 11 do 17). V finalnih 10 minutah se 10 najboljših pomeri za "pole position" in oziroma štartna mesta od 1 do 10.

- Pol ure pred štartom dirke se odprejo boksi in dirkači imajo 15 minut, da se odpeljejo na svoja štartna mesta. Deset minut pred štartom so na štartno-ciljni ravnini lahko le še dirkači in tehnično osebje. Minuto pred krogom za ogrevanje morajo prižgati motorje. V krogu za ogrevanje prehitevanja niso dovoljena. Štart označuje prižiganje petih rdečih luči. Ko se ugasnejo, se dirka začne. Če ima dirkač tik pred štartom težavo (če mu denimo ugasne motor), mora dvigniti roke in štartna procedura se ponovi.

- Ob večjih nesrečah ali slabem vremenu na progo zapelje varnostni avto (ob močnem dežju se lahko dirka celo začne za varnostnim avtomobilom). Dirkači se morajo zvrstiti za njim. Prehitevanja niso dovoljena (razen za zaostale za krog). Ob umiku avtomobila so prehitevanja dovoljena za prvo belo črto varnostnega avtomobila (v zadnjem zavoju).

- Za vsak dirkaški vikend Pirelli priskrbi dve različici pnevmatik za suho stezo (trše in mehkejše), ki sta različno obarvani. Na dirki mora dirkač uporabiti obe. Vsak dirkač ima za dirkaški vikend na voljo šest trših, pet mehkejših kompletov ter štiri "intermediate" in tri komplete dežnih gum.

- Točke osvoji prvih 10 na dirki. Prvi 15, drugi 18, tretji 15, četrti 12, peti 10, šesti 8, sedmi, 6, osmi 4, deveti 2 in deseti 1 točko. Če je dirka predčasno končana in je odpeljanih manj kot 75 odstotko krogov se podelijo polovične točke.

Tehnična pravila

- Dirkalnik ne sme biti širši od 180 centimetrov, višji od 95 cm in daljši od 463,5 cm. Določene so tudi mere sprednjega in zadnjega dela šasije. Z izjemo premičnega zadnjega krilca (DRS) na dirkalniku ne sme biti premičnih ali gibljivih elementov.

- Zavorni diski imajo premer 278 centimetrov in debelino 28 milimetrov. ABS ni dovoljen. Hlajenje zavor je kontrolirano (tekoče hladilne tekočine niso dovoljene).

- Točno določene so tudi mere kokpita, iz katerega mora dirkač zlasti v največ petih sekundah in pri tem umakniti zgolj volan.

- Motor ima prostornino 2,4 litra. Imeti mora osem valjev. Težak mora biti najmanj 95 kilogramov. Obrati so omejeni na 18.000. V eni sezoni lahko dirkač uporabi največ osem motorjev. Dovoljen je še KERS, ki shrani energijo od zaviranja in jo pretvori v dodatni pospešek.

- Dirkalnike poganja bencin, ki je podoben tistemu za osebna vozila. FIA ga pri ekipah preverja na vsaki dirki, da mu ne bi mešali kemičnih komponent za večjo moč. Zato mora po vsakem treningu in dirki v rezervoarju ostati vsaj en liter.

- Polavtomatski menjalnik ima sedem prestav in vzvratno. En mora zdržati pet zaporednih dirkaških vikendov.

- Prednje pnevmatike so široke med 305 in 355 milimetrov, zadnje pa med 365 in 380 milimetrov. Njihov premer je 660 milimetrov oziroma 670 za dežne.

- Najmanjša dovoljena teža dirkalnika (skupaj z dirkačem) je 640 kilogramov.

*Vsa pravila si na več kot 100 straneh preberete na spletni strani FIA. Tukaj.

Slovarček pogosto slišanih tujk in kratic

Aerodinamika - študija o pretoku zraka pod in okoli objekta, ki predstavlja pomemben del pri dizajnu dirkalnika.
Šasija - osrednji del dirkalnika s kokpitom, motorjem, rezervoarjem za gorivo, na katerega so pritrjena vzmetenja, pnevmatike, krilca.
Kokpit - del dirkalnika, v katerem sedi dirkač.
Difuzor - zadnji del dirkalnika, s skozi katerega piha zrak izpod šasije; dizajn difuzorja poglavitno vpliva na aerodinamiko dirkalnika.
Downforce - aerodinamična sila v smeri tal, večja kot je, bolje se dirkalnik obanaša v zavojih, večji ima oprijem s tlemi.
DRS - "drag reduction system" oziroma premično zadnje krilce. Dirkač "odpira" in "zapira" zadnje krilce. Z "oprtim" krilcem lažje vozi v zavetrju in pridobi večjo hitrost za prehitevanje. Na dirki je uporaba dovoljena le na izbranih ravninah in ob vožnji tik za tekmecem.
KERS - "kinetic energy recovery system". Posebna baterija shranjuje energijo, ki se sprosti ob zaviranju in jo pretvori v dodani pospešek. Tega dirkač aktivira s pritiskom na gumb (na krog ga lahko uporablja največ do sedem sekund oz. za 80 dodatnih konjskih moči).
Telemetrija - sistem, ki zbira podatke o delovanju motorja, šasije, menjalnika ... in jih pošilja v garaže, kjer jih obdelujejo inženirji.
Prekrmarjenje - ko zadnji del dirkalnika noče v zavoj oz. ob zavijanju sili naprej, skuša "prehiteti" prednji del dirkalnika.
Podkrmarjenje - ko prednji del dirkalnika noče v zavoj in obtem, ko dirkač skuša zaviti, drsi proti robnikom.
Paddock - območje za boksi z bivalniki moštev, kamor imajo dostop člani ekip, novinarji in osebje dirkališča.
Boksi ("pits") - steza ob štartno-ciljni ravnini, kjer se nahajajo garaže moštev in je od prave steze ločena z zidom, kjer so komandna mesta moštev.
Parc ferme - območje v boksih, kamor po kvalifikacijah in dirki zapeljejo dirkači, da bi komisarji pregledali ustreznost dirkalnikov (člani ekip tja nimajo dostopa).
Šikana - dva ozka zaporedna zavoja v nasprotni smeri (levo-desno oz. desno-levo).
Pole position - termin za prvo štartno mesto.
Sile G - sile, ki delujejo na dirkača (na njegovo glavo in vrat) ob zaviranju, pospeševanju in zavijanju.

Prvaki zadnjih 31 sezon (dirkač/moštvo)

2012 - Sebastian Vettel / Red Bull Renault
2011 - Sebastian Vettel / Red Bull Renault
2010 - Sebastian Vettel / Red Bull Renault
2009 - Jenson Button / Brawn Mercedes
2008 - Lewis Hamilton / Ferrari
2007 - Kimi Räikkönen / Ferrari
2006 - Fernando Alonso / Renault
2005 - Fernando Alonso / Renault
2004 - Michael Schumacher / Ferrari
2003 - Michael Schumacher / Ferrari
2002 - Michael Schumacher / Ferrari
2001 - Michael Schumacher / Ferrari
2000 - Michael Schumacher / Ferrari
1999 - Mika Häkkinen / Ferrari
1998 - Mika Häkkinen / McLaren Mercedes
1997 - Jacques Villeneuve / Williams Renault
1996 - Damon Hill / Williams Renault
1995 - Michael Schumacher / Benetton Renault
1994 - Michael Schumacher / Williams Renault
1993 - Alain Prost / Williams Renault
1992 - Nigel Mansell / Williams Renault
1991 - Ayrton Senna / McLaren Honda
1990 - Ayrton Senna / McLaren Honda
1989 - Alain Prost / McLaren Honda
1988 - Ayrton Senna / McLaren Honda
1987 - Nelson Piquet / Williams Honda
1986 - Alain Prost / Williams Honda
1985 - Alain Prost / McLaren TAG
1984 - Niki Lauda / McLaren TAG
1983 - Nelson Piquet / Ferrari
1982 - Keke Rosberg / Ferrari

Dirkači z največ naslovi prvaka

7 - Michael Schumacher
5 - Juan Manuel Fangio
4 - Alain Prost
3 - Jack Brabham, Jackie Stewart, Niki Lauda, Nelson Piquet, Ayrton Senna, Sebastian Vettel
2 - Alberto Ascari, Jim Clark, Graham Hill, Emerson Fittipaldi, Mika Häkkinen, Fernando Alonso

Moštva z največ konstruktorskimi naslovi

15 - Ferrari
12 - McLaren
7 - Williams
6 - Lotus
4 - Brabham
3 - Red Bull
2 - Cooper, Renault, Benetton, Mercedes, Alfa Romeo, Tyrell, Maserati

Dirkači z največ zmagami

91 - Michael Schumacher
51 - Alain Prost
41 - Ayrton Senna
31 - Nigel Mansell
30 - Fernando Alonso
27 - Jackie Stewart
26 - Sebastian Vettel
25 - Jim Clark, Niki Lauda
24 - Juan Manuel Fangio
23 - Nelson Piquet
22 - Damon Hill
21 - Lewis Hamilton
20 - Mika Häikkinen
19 - Kimi Räikkönen
16 - Stirling Moss
15 - Jenson Button

Moštva z največ zmagami

219 - Ferrari
182 - McLaren
114 - Williams
79 - Lotus
35 - Brabham
34 - Red Bull
27 - Benetton
23 – Tyrell

*Podatki veljajo za obdobje 1950 do konca sezone 2011.

Foto: Getty Images

Ključne besede: formula 1, FIA

Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Anketa

Se bo slovenskim hokejistom na svetovnem prvenstvu divizije I, skupine A, v južnokorejskem Goyangu uspelo vrniti med elito?

Kapsule zelene kave 16,60 €!

Najmočnejši 800 mg ekstrakt zelene kave na trgu. Za vse, ki potrebujete pomoč pri hujšanju.

4 dni zdravljenja z bioenergijo

Zdravljenje vodi diplomant svetovno priznanega bioenergetika Zdenka Domančiča, Zdravko Mrđa.

Naklofen gel

Proti bolečinam v mišicah in sklepih.

oglasno sporočilo Zagotavlja