Prvi naslov Senne – manj točk, več zmag

Prvega maja 1994 se je Ayrton Senna pri 34 letih smrtno ponesrečil v Williamsu na VN San Marina. V formuli 1 je odpeljal 161 dirk, bil 80-krat na stopničkah, 65-krat na prvem štartnem mestu in 41-krat na najvišji stopnički. Čeprav je njegove rekorde presegel Michael Schumacher, je za mnoge Brazilec najboljši dirkač v zgodovini. Kariero voznika formule 1 je leta 1984 začel v Tolemanu in z drugim mesto navdušil na svoji šesti dirki (v Monte Carlu). V naslednjih treh sezonah je z Lotusom dosegel prvih šest zmag in bil dvakrat četrti ter enkrat tretji v seštevku. Ves svoj talent je uspel pokazati v 39. prvenstvu formule 1, ko je z osmimi zmagami osvojil svoj prvi naslov prvaka. Pa čeprav ni zbral največ točk!

Pred sezono 1988 je Senna Lotusa zamenjal za McLarna. Odločitev je bila pravilna, saj je McLaren kot edini izdelal novo šasijo in bil v zadnji sezoni turbo motorjev s hondinim šestvaljnikom dominanten. Na 16 dirkah sta skupaj z Alainom Prostom zmagala 15-krat. Honda je agregate dobavljala še Lotusu, kjer je v Ayrtonov kokpit sedel branilec naslova Nelson Piquet. Williams z juddovimi motorji ni bil dovolj konkurenčen, četudi je imel Nigla Manslla. Brabham se je umaknil iz tekmovanja. Na koncu sezone je bil McLarnovi dvojici še najbližje Ferrarijev Gerhard Berger, pa še ta je zbral več kot pol manj točk.

Dominanten McLaren

Sezona se je začela v Riu. Senna je osvojil najboljši štartni položaj, Prost tretjega. Brazilcu je McLaren na štartni vrsti obtičal v prvi prestavi, tako je ob ponovljenem štartu začel iz boksov. Francoz je imel prosto pot do zmage. Ayrton je skozi cilj sicer pripeljal kot drugi, a bil kasneje zaradi uporabe rezervnega dirkalnika diskvalificiran. V Imoli je bil MP4-4 razred zase. Na kvalifikacijah sta bila Senna in Prost od tretjega Piqueta hitrejša za nepredstavljive tri sekunde, na dirki pa sta vse tekmece ugnala za več kot krog. Z vodstvom od štarta do cilja je slavil Ayrton, potem ko se Alainu štart ni posrečil.

V Monte Carlu smo bili priča začetku rivalstva med Senno in Prostom. Brazilec je bil v soboto hitrejši celo sekundo, na dirki pa je imel 12 krogov pred ciljem skoraj minuto prednosti. Nato pa je Francoz odpeljal najhitrejši krog na dirki, dosežek, ki ga je želel Brazilec. Pritisnil je na plin, naredil napako, končal v ogradi in zmago podaril ekipnemu "kolegu". V Ciudad de Mexicu je bil v istem krogu z McLarnovima dirkačema le Berger, a tokrat je s štarta bolje potegnil Prost in zmagal za sedem sekund. Zgodba se je nadaljevala na VN Kanade in VN ZDA: dvojni zmagi McLarna, obakrat je bil boljši Senna, Thierry Boutsen (Benetton) je bil dvakrat tretji, a le v Montrealu v istem krogu z najboljšima. Sedma dirka, sedma zmaga McLarna: v Franciji je šlo devet točk Prostu.

Na deževni VN Velike Britanije Francoz zaradi tehnične napake ni videl cilja. Po sedmih ničlah je težke razmere za drugo mesto unovčil Mansell, Brazilcu, ki je na asfaltu suvereno opravil s Ferrarijema, pa ni bil kos. Dolge ravnine Hockenheimringa so pomenile še večjo premoč hondinega turbo motorja. To je bila že šesta dvojna zmaga McLarna in peta za Ayrtona v sezoni. Na Madžarskem je Senna s 24. najboljšim štartnim položajem izenačil legendarna prvaka Jima Clarka in Juana Manuela Fangia. Na dirki je s sekundo prednosti odbil vse Alainove napade. Belgija je ponudila naslednje poglavje rivalstva. Brazilec je na prejšnjih dirkah vselej kopiral Francozove nastavitve. Slednjega je to tako jezilo, da jih je v Spaju na svojem dirkalniku zamenjal tik pred štartom. V prvem krogu je sicer prišel mimo Ayrtona, a ga je ta za četrto zaporedno zmago prehitel sredi dirke.

Prvaka odločile zmage, ne točke

Tisto sezono je za naslov prvaka štelo najboljših 11 dirk posameznika oziroma število zmag. Ker je kazalo na 16 zmag McLarna, se je pred VN Italije Prost zavedal, da sme Senna zmagati samo še enkrat (sam je imel več drugih mest in bi na ta način postal prvak). A v Monzi se je vse postavilo na glavo. V 35 od 51 krogov sta bila v dvojnem vodstvu, nakar je najprej izdihnil motor v Alainovem dirkalniku, Ayrton pa je nekaj krogov kasneje trčil v krog zaostalega. Rezultat edine dirke sezone, ko ni slavil McLaren, je bilo dvojno slavje Ferrarija pred tifosi in to na prvi dirki po smrti Enza Ferrarija. Preobrat v bitki za prvaka je sledil na Portugalskem in v Španiji: dve zmagi Prosta in po težavah z dirkalnikom le šesto in četrto mesto Senne.

Tako kot tolikokrat v 80. in 90. je bilo prvenstvo odločeno v Suzuki. Francoz je z odličnim štartom povedel, Brazilcu je McLaren ugasnil, a ker se štartno-ciljna ravnina v Suzuki spušča, mu je le uspelo štartati. Senna je pokazal vse svoje mojstrstvo. V prvih štirih krogih je s 14. prišel na četrto mesto. Nato se je ulilo, Prost pa ni bil ljubitelj dežja. Senna je z gumami za suho stezo odpeljal nekaj najhitrejšim krogov, prehitel tekmeca in zmagal osmič v sezoni! Zmaga na finalni dirki v Avstraliji je bila za Francoza slaba tolažilna nagrada. Imel je 105 točk, Brazilec 94, a ker je štelo le 11 najboljših rezultatov posameznega dirkača, je prvak z osmimi zmagami in tremi drugimi mesti prvič postal Senna.