Petek, 22. 3. 2019, 14.50
5 let, 1 mesec
Komentar
Vas formula ena še navdušuje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,64
8
Prejšnji konec tedna se je začela jubilejna 70. sezona svetovnega prvenstva formule ena in že z uvodno preizkušnjo za veliko nagrado Avstralije zapretila, da utegne biti nadvse dolgočasna. Brez zob. Čakata nas še eno večmesečno izživljanje Mercedesa nad tekmeci ter dolgo poletje, v katerem bomo o tesnem in napetem spopadu za naslov svetovnega prvaka lahko le sanjali. To vsekakor ni dobra napoved za šport, ki se šele pobira po hudem upadu pozornosti.
Kaže, da je zlata doba formule ena nepreklicno za nami. Novi lastniki komercialnih pravic - ameriško podjetje Liberty Media je formulo ena kupilo leta 2017 za dobrih sedem milijard evrov - so lani sicer obrnili trend upadanja gledanosti, a kljub temu se je nad tem športom danes težko navdušiti. S povprečno 600 milijonov televizijskih gledalcev na dirko v letu 2008 je zdrsnil na vsega 350 milijonov v letu 2017, lani pa so spet našteli zelo spoštljivih 490 milijonov gledalcev.
Morda je razlog v tem, da je navdušenje bolj stvar mladih, povprečna starost gledalca formule ena pa je 40 let in raste. Podoben trend staranja ljubiteljev so zaznali tudi v ameriških dirkaških serijah NASCAR in IndyCar, ob tem pa tudi beg številnih tradicionalnih sponzorjev. Ti merijo na mlajšo populacijo, ki ji je spremljanje avtomobilističnih dirk v družbi staršev popolnoma nezanimivo.
Boj za pozornost milenijcev je krut. Z razvojem tehnologije so se spremenila komunikacijska sredstva ter navade uporabnikov pri dostopanju do informacij in spremljanju dogodkov, pojavili so se tudi novi igralci, kot so ešporti. Profesionalno igranje videoigric je eden najhitreje rastočih "športov", letos pa naj bi število ljudi po svetu, ki ga spremljajo, preseglo 400 milijonov.
Formula ena poskuša milenijce ujeti z aplikacijami, ki spremljanje dirk omogočajo na mobilnih telefonih, tablicah in računalnikih, a je odziv za zdaj slab. Tradicionalisti dirke še vedno najraje spremljajo po televiziji, a se jim tudi tu dostop krči, saj se prenosi množično selijo na plačljive formate.
Tudi navdušenje nad avtomobili samimi vsaj v razvitem svetu plahni. Ljudje se selijo v mesta, v teh pa je imeti svoj avto prej nadloga kot korist, ob tem pa še velik strošek. Javni prevoz že izdatno dopolnjujejo različne platforme, kot sta Uber in Lyft, širijo se mreže za kratkotrajno izposojo in tudi delitev avtomobilov (car sharing), hitro pa se razvija tudi tehnologija samovozečih avtomobilov.
Tudi zaradi varstva okolja postaja formula ena vse bolj nesprejemljiva. Vse večji delež ljubiteljev dirkanja ji krade formula E (bolide poganjajo elektromotorji), v kateri sodelujejo Audi, Nissan, Jaguar, BMW, Porsche in tudi Mercedes, ki zadnjih pet sezon kraljuje v formuli ena.
Prevlada srebrnih puščic in premoč njihovega prvega voznika Lewisa Hamiltona sta prav tako ena od težav. Odličen dirkalnik in izvrsten dirkač - petkratni svetovni prvak odkrito napada rekorde Michaela Schumacherja - sta nepremagljiva kombinacija ter zagotovilo za nedeljske popoldanske uspavanke. Šport pa nujno potrebuje napetost, negotovost, dramo, epske spopade, kot so jih nekoč bili Niki Lauda z Jamesom Huntom, Ayrton Senna z Alainom Prostom, pa Schumacher z Damonom Hillom, Jacquesom Villeneuvom, Mikko Häkkinenom in Fernandom Alonsom.
Sebastian Vettel in Ferrari, kje sta?
8