Zakaj je bil umrli Jules Bianchi eden izmed najbolj perspektivnih dirkačev f1?

Kariera Julesa Bianchija v formuli 1 se je začela leta 2011, ko je z njim pogodbo podpisala najtrofejnejša in najlegendarnejša ekipa formule 1 Ferrari. Francoz je postal njegov rezervni in testni dirkač. Italijanski konstruktor dirkalnikov ga je leta 2012 posodil ekipi f1 Force Indie, kjer se je v vlogi testnega in rezervnega dirkača nadaljevalo brušenje diamanta. Vodilni možje Force Indie so bili navdušeni z njegovimi predstavami, a so za sezono 2013 dali prednost Adrianu Sutilu, ki je imel boljše finančno zaledje. Jules kljub temu ni ostal brez dirkaškega sedeža.

Leta 2013 mu priložnost za dokazovanje ponudi Marussia, fant postane dirkač na dirkah. Jules v športu debitira v dirkaškem koncu tedna VN Avstralije v Melbournu. Svojo nesporno surovo hitrost pokaže že na kvalifikacijah, ko zasenči moštvenega kolega pri Marussii Maxa Chiltona (hitrejši je za sedem desetink sekunde), za seboj pa pusti tudi oba Caterhama (Charles Pic, Giedo van der Garde).

Diamant, ki je ostal neizbrušen

Na dirki, ki se je odvijala na ulični stezi in ki zaradi bližine zidov ne odpušča napak, je bil še bolj prepričljiv. Po 57 odpeljanih krogih je za zmagovalcem, Lotusovim dirkačem Kimijem Raikkonenom, zaostal za krog, medtem ko so omenjeni trije tekmeci za 2 kroga. Ker je Bianchi v svoji prvi sezoni redno premagoval Chiltona in ker je Ferrari s sezono 2014 postal dobavitelj motorjev ekipi Marussii, je ekipa podaljšala partnerstvo z Bianchijem še za eno sezono. Jules je napredoval iz dirke v dirko: trikrat se je s tretjerazrednim dirkalnikom prebil v drugi del kvalifikacij.

Vrhunec je dosegel na VN Monaka 2014, ko je osvojil deveto mesto in sebi ter moštvu pridirkal edini dve točki v karieri formule 1. Ti sta se izkazali za zlata vredni, saj je Marussia v lanski sezoni osvojila deseto mesto med konstruktorji. To je pomenilo, da bo od izvršnega direktorja športa Bernieja Ecclestona prejela okoli 40 milijonov evrov, s čimer si je praktično zagotovila obstoj.

Med lansko sezono je bil Bianchi tudi Ferrarijev testni dirkač in je že imel podpisano predpogodbo s Sauberjem. Žal se je njegova dirkaška zgodba predčasno končala 5. oktobra 2014 na VN Japonske v Suzuki, ko je trčil v avtodvigalo ob stezi in bil od takrat naprej v komi. Umrl je dobrih devet mesecev pozneje, 17. julija, v rojstnem kraju Nici, star 25 let.

Morda bi nekoč postal celo svetovni prvak f1

Čeprav je Jules Bianchi odpeljal samo 34 dirk v formuli 1, se je znašel pod drobnogledom vodilnih moštev formule 1. Tudi tekmeci, med njimi dvakratni svetovni prvak f1 Fernando Alonso, so mu napovedovali lepo prihodnost. Težko je soditi, ali je imel francoski dirkač potencial, da bi nekoč začel zmagovati na dirkah in morda postal celo svetovni prvak, a s svojimi rezultati je nakazoval, da bi se to enkrat res lahko zgodilo.

Čeprav je Ferrari vanj polagal velike upe, je po odhodu Fernanda Alonsa najel štirikratnega svetovnega prvaka Sebastiana Vettla in svojega zadnjega svetovnega prvaka Kimija Raikkonena. Bianchi, ki je ostal član Ferrarijeve dirkaške akademije, bi postal tretji Ferrarijev dirkač, če bi se karavana dirkačev zmanjšala pod 20 in bi vodilna moštva morala začeti tekmovati s tremi dirkalniki.

Nekdanji predsednik Ferrarija Luca Di Montezemolo je lani o Julesu Bianchiju povedal: ''Ta fant je odraščal z nami, on je dirkač naše prihodnosti. Če bomo v prihodnji sezoni tekmovali s tremi dirkalniki, bo tretji rezerviran za Julesa.''

Jules Bianchi je izhajal iz dirkaške družine. Njegov stric Lucien Bianchi je odpeljal 19 dirk formule 1 in leta 1968 osvojil tretje mesto v Monaku. Istega leta je zmagal na najprestižnejši vzdržljivostni avtomobilistični dirki na svetu, 24 ur Le Mansa. Leto pozneje se je tragično ponesrečil, ko je z Alfa Romeom testiral za omenjeno dirko.