Sreda, 16. 6. 2021, 19.35
2 leti, 11 mesecev
Anej Doplihar
Dopliharju slovenska parakolesarska olimpijska kvota
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,01
"Neizmerno sem vesel, skoraj ne morem verjeti," je po uvrstitvi na paraolimpijske igre povedal Anej Doplihar.
Po svetovnem prvenstvu v parakolesarstvu na Portugalskem je znano, da bo edina slovenska parakolesarska kvota pripadla 27-letnemu ročnemu parakolesarju Aneju Dopliharju. Zadnji rezultat na Portugalskem in analiza dosežkov ter mnenje trenerja Luke Kovica so bili strokovna podlaga za odločitev, da Slovenija v Tokio pošlje Dopliharja. V konkurenci za odhod je bil tudi dvojec Aleš Dragar in Jurij Porenta.
"Zadnja tekma na Portugalskem je bila najpomembnejša, formo smo tempirali za to. Tako v cestni vožnji kot v kronometru smo tekmovali na dirkališču formule 1 v Estorilu. V kronometru sem bil 17., na cestni dirki sem hotel še nekaj več. Štartal sem dobro, bil s hitro skupino, kljub nesreči in trku s sotekmovalcem pa prišel do 15. mesta. Počakati je bilo treba, da o potnikih, v konkurenci je bil še dvojec Aleš Dragar in Jurij Porenta, odloči Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite, pri čemer se upošteva še mnenje trenerja. Ta čast je doletela mene, neizmerno sem vesel, skoraj ne morem verjeti," je povedal Anej Doplihar, ki se bo jutri že sestal s trenerjem Luko Kovicem, s katerim bosta skovala plan do začetka paralimpijskih iger, ki se pričnejo 24. avgusta v Tokiu!
Nekoč motokrosist
Anej Doplihar je po rodu iz Dornberka v Vipavski dolini, izučil se je za avtomehanika in strojnega tehnika. Hitro se je zapisal športu. Do leta 2017 je bil motokrosist, po nesreči pa je začel s parakolesarjenjem. Na pravkar minulem svetovnem prvenstvu je Doplihar v kronometru zasedel 15. mesto (28 tekmovalcev), v cestni dirki pa je bil 17.
Kaj je parakolesarstvo
Parakolesarstvo je paralimpijski šport, s katerim se lahko ukvarjajo športniki najrazličnejših vrst invalidnosti. Glede na svoje sposobnosti kolesarji vozijo običajno cestno kolo, ročno kolo, tricikel ali tandem. Zaradi različnih telesnih okvar so parakolesarji klasificirani v ustrezne tekmovalne skupine, in sicer glede na obseg tekmovalnih zmožnosti, ki izhajajo iz njihove okvare.
Športniki z okvaro hrbtenjače ali z amputiranimi spodnjimi udi kolesarijo z ročnimi kolesi (H1-H5), športniki z nevrološkimi okvarami oziroma poškodbami glave uporabljajo tricikle (T1, T2), športniki z nevrološkimi okvarami in amputiranimi okončinami kolesarijo s prilagojenimi cestnimi kolesi (C1–C5), slepi in slabovidni športniki pa skupaj s partnerjem tekmujejo na tandemih (B).
Pri cestnem parakolesarstvu poznamo cestne dirke in vožnjo na čas (kronometer), ročni kolesarji pa se pomerijo tudi v štafeti. Dirke na velodromu so omejene zgolj na kolesarje na cestnih kolesih in tandemih, ki se pomerijo v šprinterskih in vzdržljivostnih disciplinah.
