Najboljša slovenska triatlonka vse podredila igram v Riu

Čez dober teden dni se konča prvo kvalifikacijsko obdobje za nastop na olimpijskih igrah v brazilskem velemestu in hkrati začne drugo, najuspešnejša slovenska triatlonka Mateja Šimic pa je na dobri poti, da si nastop na igrah zagotovi že do konca letošnjega koledarskega leta, kar si želita z italijanskim trenerjem Francescom Fissorejem.

"Ne želim ponoviti zgodbe izpred olimpijskih iger v Londonu, ko sem potovala s tekme na tekmo, da bi nabrala dovolj točk, hkrati pa veliko časa preživela na letalu, kar je bilo nehumano. Zadostno število točk želim zbrati do konca leta in se nato mirno pripraviti na igre v Riu, ki bodo vrhunec in hkrati najbrž tudi zaključek športne poti," je dejala edina slovenska triatlonka, ki je že nastopila na olimpijskih igrah – v Londonu je osvojila 37. mesto: "Moje življenje je podrejeno temu cilju. Glede na to, da bom v Riu stara 36 let, o Tokiu ne razmišljam, bom pa vsekakor ostala v športu."

Dilema: evropske igre ali tekma svetovnega pokala?

Ljubljančanka je sezono uspešno začela z dvema tekmama na Novi Zelandiji, nadaljevala pa jo bo v soboto na tekmi svetovnega pokala na Kitajskem. Pri načrtovanju tekem je naletela tudi na dilemo. "Junija bodo na sporedu prve evropske igre, triatlonska tekma pa je na isti dan kot tekma svetovnega pokala v Huatulcu, kjer sem dosegla svoje največje uspehe. Na tekmi v Mehiki sem nastopila že štirikrat, najslabša uvrstitev pa je bila osmo mesto. Glede na dejstvo, da lahko osvojim veliko število točk, ki jih na evropskih igrah ne delijo, sem se odločila za Mehiko, čeprav bi bil zagotovo tudi nastop na prvih evropskih igrah lepa izkušnja," je dodala Šimičeva, ki je bila v Huatulcu lani odlična tretja.

S trenerjem sta se letos spet v veliki meri posvetila plavanju, kjer je viden napredek. Šimičeva velja za eno najboljših kolesark med elito, močna pa je tudi v teku, a se žal na treningih večino časa poti sama. "Vse treninge opravim sama, nimam trening partnerja niti za tek, kar je velik minus. Vesela bi bila vsakogar, ki bi se mi pridružil, zavedam pa se, da je moj urnik zelo neprilagodljiv, saj imam tri treninge dnevno in težko si nekdo, ki redno hodi v službo, vzame dopoldan čas, da bi z mano treniral," se zapletene situacije zaveda triatlonka, ki ima družbo vsaj na pripravah v tujini.

Trener začuden nad nezainteresiranostjo zveze

Šimičeva že nekaj let sodeluje z italijanskim strokovnjakom Fissorejem, njun tandem pa nekoliko spominja na smučarski tandem Tina Maze – Andrea Massi. Tudi kariera ljubljanske triatlonke se po sodelovanju z Italijanom strmo vzpenja, prav tako pa delujeta ločeno od nacionalne zveze, imata proste roke pri izbiri tekem, Fissore pa ni več selektor.

"Nahajamo se v enakem položaju kot pred Londonom. Mateja je uspešno prestala olimpijske kvalifikacije, imava izkušnje, poznava celoten proces, a nič od tega znanja ne bo ostalo v zvezi, saj ni zainteresirana, kar je po mojem mnenju vsaj malo čudno. Tudi kot tekmovalko jo v tujini bolj cenijo kot doma. Njena zgodba je izjemna, a nekaterih to očitno ne zanima. Žalostno je tudi, da olimpijka ne more najti partnerjev za trening. V Italiji to ni mogoče, vsi mladinci bi trenirali z olimpijko, če bi imeli to možnost," je potožil njen trener, ki je prepričan, da si njegova varovanka zasluži tudi nekoliko več medijske pozornosti.