Sreda, 3. 6. 2020, 16.17
4 leta
Darko Đurić in Dejan Fabčič sta zaključila športni karieri
Vzornika in borca sta se poslovila brez cmoka v grlu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,58
Paraplavalec Darko Đurić in parakajakaš Dejan Fabčič sta danes uradno sklenila športni karieri. Kaj bosta počela v prihodnje?
Brez cmoka v grlu in solza v očeh, kot smo pogosto vajeni pri športnikih, ki zapirajo pomembno življenjsko poglavje, sta se danes na posebni novinarski konferenci poslovila dva športnika invalida, ki sta s svojo zgodbo in dosežki na poligonu športa invalidov pustila velik pečat. Dvakratna udeleženca paralimpijskih iger, 31-letni paraplavalec Darko Đurić in 42-letni parakajakaš Dejan Fabčič, se bosta zdaj posvečala drugim prioritetam, a na šport ne bosta pozabila.
Željo, da tega ne storita, je na današnji novinarski konferenci Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja na Fakulteti za šport večkrat javno izrazil tudi njun nekdanji plavalni trener Boro Štrumbelj, ki čuti, da kljub slovesu vendarle še nista rekla zadnje besede, in upa, da je njuna odločitev le krajši premor in ne konec športne kariere.
Fabčič in Đurić v družbi nekdanjega plavalnega trenerja Bora Štrumblja, vodje paralimpijske odprave Tokio 2020.
Šola človečnosti
"Delo z njima je bil privilegij, šola življenja, šola človečnosti in ekipnega dela. Oba sta vrhunska športnika, marsičemu sta se odrekla. Šport invalidov je vrhunski šport. Upam, da ta današnji konec ni konec in da se še vidimo v kakšni drugi vlogi," jima je zaželel. Najraje bi ju seveda videl prihodnje leto na parlimpijskih igrah v Tokiu, kjer bo vodja paralimpijske odprave.
Trkaj je odpel himno športnikov invalidov.
Darko Đurić in Dejan Fabčič sta se v svoji športni karieri izkazala tako z rezultati kot zgledom.
Đurić, Gorenjec, ki se je zaradi redke genske napake rodil z eno roko in brez drugih okončin, je kljub drugačnim napovedim (mnogi so dvomili o tem, da invalid s takimi hendikepi lahko plava) napravil izjemno kariero v plavanju, zraven pa se je posvečal še študiju. Do konca študija na fakulteti za poslovne vede ga čaka samo še diploma.
Dejan Fabčič s fotografijo Vida Ponikvarja, ki ga bo spominjala na njegovo drugo športno kariero. Prvo je namreč oddelal v plavanju.
Akademske obveznosti je vzporedno s športom uspešno usklajeval tudi Fabčič, Primorec, rojen brez obeh golenic, ki danes kot specialist interne medicine deluje v ambulanti za sladkorno bolezen in bolezni ščitnice v Novi Gorici.
Dvakratna paralimpijska izkušnja
Oba imata dvakratno izkušnjo s paralimpijskimi igrami. Đurić je leta 2012 nastopil v Londonu, ki veljajo kot nekakšen preskok v zanimanju javnosti za šport invalidov, in leta 2016 v Riu de Janeiru. Obakrat je bil zelo blizu medalji. V Braziliji je bil na 200 in 50 metrov prosto četrti, v Londonu pa je bil najvišje na petem mestu. Đurić je tudi dvakratni svetovni prvak (v letih 2013 in 2018), evropski prvak in svetovni rekorder.
Gregor Gračner, podpredsednik Zveze za šport invalidov, je Đuriću izročil spominsko fotografijo. Tudi ta je delo fotografa Vida Ponikvarja.
Tudi Fabčič, najbolj ponosen na bronasto kolajno z evropskega prvenstva v Moskvi, je bil dvakrat med udeleženci paralimpijskih iger, in to v dveh različnih panogah. Leta 2008 je v Pekingu nastopil v plavanju in bil na 100 metrov prsno šesti. Po študiju medicine si je vzel nekaj premora in čas namenil predvsem družini in karieri, potem pa ga je šport spet premamil (sam je izpostavil tudi nabiranje kilogramov) in leta 2013 – včeraj je od tega preteklo natanko sedem let – sedel v kajak.
Ob pomoči Kajakaške zveze Slovenije in njenega direktorja Andreja Jelenca je bil vodilni v športu parakajakašev v Sloveniji, kjer je ledino oral Gal Jakič. Leta 2016 je nastopil na igrah v Riu in tam osvojil šesto mesto v sprintu.
Koronakriza in prestavitev paralimpijskih iger
Oba sta odločitev o koncu športne kariere sprejela v času koronakrize, svoje je prinesla tudi prestavitev paralimpijskih iger na prihodnje leto, čeprav se je Fabčič s slovesom spogledoval že po koncu lanske sezone.
Enaintridesetletni Đurić je bil dvakrat udeleženec paralimpijskih iger, leta 2012 v Londonu in štiri leta pozneje v Riu de Janeiru.
Ko zmanjka motiva, je mesto bolje prepustiti drugim
Đurić, ki je danes slikovito opisal, da ga je šport iz vaškega fanta preobrazil v skorajda svetovljana, je odločitev o koncu kariere sporočil prek družbenih omrežij. Takrat je zapisal, da že dlje časa ni več srečen, danes pa bolj podrobno opisal, kaj vse se mu je pletlo po glavi.
"Ko se je zgodil 16. marec (zaustavitev javnega življenja v Sloveniji, op. p.), smo razmišljali, da bi zaobšli pravila in še vedno trenirali, a sem počasi dojel, da zadeve ne bodo enostavne.
Videl sem, da ne bi bil več zmožen celotnega trenažnega procesa, in če ne moreš sodelovati pri tem z vsem srcem in nasmeškom, je bolje, da svoje mesto prepustiš tistim, ki imajo več motiva," je dejal ljubitelj metal glasbe iz Podbrezij, ki ne dvomi o nadaljevanju paraplavalne tradicije v Sloveniji.
Đurić ne dvomi o nadaljevanju paraplavalne tradicije v Sloveniji.
Tudi Fabčičeva odločitev je povezana s koronakrizo. "Imeli smo dober program in mislim, da bi bila uvrstitev v Tokio realna. A je korona vse podrla, tekme so odpadale, kvalifikacije so se prestavljale. Sprva sem še treniral na ergometrih, a to ni isto kot na reki," je dejal Fabčič, ki je v času karantene več časa preživel doma in ugotovil, kako je pravzaprav pogrešal čas v družinskem krogu.
Tudi Andrej Jelenc, direktor Kajakaške zveze Slovenije, se je z darilom spomnil na Fabčiča.
Kljub slovesu bosta vsaj v prostem času ostala povezana s športom. Đurića zanima ragbi na vozičkih, Fabčič pa se je tako kot hčerka začel ukvarjati z lokostrelstvom, ukvarja pa se tudi z odbojko sede.
