NATISNI PISAVA

Predstavitev športa – ameriški nogomet

Ameriški nogomet = znanost + gladiatorski boj

Avtor: Matej Podgoršek

Ljubljana - Čeprav boli, neizmerno uživaš, pove eden od pionirjev ameriškega nogometa v Sloveniji, Janez Počkaj. Gre za šport znanosti in gladiatorskih bojev. Odslej ga spremljamo tudi na Sportalu.

Najprej razčistimo enkrat za vselej: ameriški nogomet ("football", kot ga imenujejo Američani, ki za običajni nogomet uporabljajo besedo "soccer") ni ragbi, se je pa v drugi polovici 19. stoletja v Ameriki razvil iz ragbija. Smisel obeh je osvajanje nasprotnikovega ozemlja in polaganje žoge v tekmečevo končno cono, a način, kako to storiti, je drugačen, prav tako oprema in igrišče. In drugič: ameriški nogomet je veliko več kot le pretep na igrišču, kot včasih rečejo tisti, ki športa sploh ne poznajo.

"Dejansko je to šport, ki je nepoznavalcem nezanimiv in dolgočasen, tiste, ki pa osvojijo pravila, pa dobesedno zasvoji," za Sportal razlaga športni direktor slovenskih prvakov Ljubljana Silverhawks in televizijski komentator ameriške lige NFL, Uroš Valant. "Draž ameriškega nogometa je v sami kompleksnosti športa. Igra se po korakih in vse akcije so načrtovane vnaprej. Obstajajo sistemi obrambe in sistemi napada. Vsak igralec ima natančno določeno vlogo in moštvo funkcionira le takrat, ko vsi izpolnijo svoje naloge. V igri se osvaja ozemlje, kar pomeni, da napad začne na enem koncu igrišča in poskuša prenesti žogo na drugo stran, v nasprotnikovo končno zono in doseči 'touchdown'. Da pa vsa reč ne bi bila ravno enostavna, skrbijo pravila, ki pravijo, da mora moštvo osvojiti vsaj deset jardov v največ štirih poizkusih. To pripelje do pravih taktičnih in strateških dvobojev med trenerskimi ekipami, ki do zadnje podrobnosti pripravijo svoj 'vojni načrt'. Podobno kot se generali pripravljajo na bitko. Ali pa šahist, ki študira svojega nasprotnika." Tako Valant pogosto reče, da gre pri ameriškem nogometu za kombinacijo šaha in gladiatorskih iger.

Osnovna pravila ameriškega nogometa

Napadalna enajsterica mora žogo s tekom ali podajami spraviti v nasprotnikovo končno cono. V posamezni akciji je dovoljena samo ena podaja naprej. Za osvojitev najmanj 10 jardov ima napad največ štiri poizkuse. Če jim uspe, dobijo nov prvi poizkus za osvojitev novih 10 jardov. Če jim v treh poizkusih ne uspe, v četrtem žogo predajo nasprotniku. Če pa so dovolj blizu nasprotnikove končne cone, v četrtem poizkusu žogo brcajo na gol. Če "kicker" zadane, ekipa osvoji tri točke.

Glavna nagrada je "touchdown" (polaganje, če si izposodimo besedo iz ragbija), ko napad z žogo pride v končno cono. Ta šteje šest točk. Po njem sledi strel na gol, ki prinese eno točko. Včasih se ekipa odloči, da bo namesto strela, še enkrat z nekaj jardov skušala priti v končno cono, kar šteje dve točki. Obrambna enajsterica napadu s podiranjem podajalca, tekačev in lovilcev, z odrivanjem linijskih igralcev in s prestrezanjem žog v zraku skuša preprečiti osvojitev končne cone. Med igralci napada in obrambe tako prihaja do kontaktov, a kot je za šport z največ pravili logično, niso dovoljeni kakršnikoli (podiranje denimo je, držanje pač ne). Prekrške se kaznuje z izgubo jardov (od pet do 15).

Tekma traja štiri četrtine po 15 minut (v nižjih ligah po 12). Ura ne teče neprestano: ustavlja se, ko igralec z žogo steče v avt, ko žoga pade na tla, ko sodnik piska prekršek (tega oznani tako, da vrže na igrišče rumeno zastavico) … Tako tekma v povprečju traja tri ure.

Tako bi lahko na kratko predstavili osnove ameriškega nogometa, nekaj več si lahko preberete v zloženki Pravila v petih minutah, ki so jih pripravili Ljubljana Silverhawks in v članku Primerjava ragbija in ameriškega nogometa, ki so ga na svojo spletni strani objavili slovenski ragbisti.

Slovarček ameriškega nogometa

Ker gre za ameriški šport, uporabljamo angleško terminologijo, nekatere pojme pa smo že poslovenili.

Napadalna enajsterica:
- quarterback je podajalec: vodja napada, žogo podaja na lovilce, jo preda tekaču ali sam steče,
- running back je tekač: hiter in fizično močan šprinter z žogo teče,
- wide receiver je lovilec: je visok, ima dober odriv in dolge roke, da čim globje ujame žogo,
- linijski igralci (offensive line: center, levi in desni tackle ter levi in desni guard): ščitijo podajalca pred obrambo in blokirajo, da tekač lažje steče naprej,
- fullback je hibrid med tekačem in linijskim igralcem: lahko teče z žogo ali pomaga pri blokiranju,
- tight end je hibrid med lovilcem in linijskih igralcem: lovi žogo ali pomaga pri blokiranju.
Najpogosteje so na igrišču podajalec, tekač, pet linijskih igralcev, fullback, tight end in dva lovilca.

Obrambna enajsterica:
- obramba linija (defensive line): tri do pet robustnih igralcev stoji nasprotni napadalni liniji, se z njo preriva ter skuša priti do podajalca ali tekača,
- linebackers: močni, a hitri fantje skušajo prodreti do podajalca in ga zrušiti na tla, pomagajo tudi pri pokrivanju lovilcev,
- drugo obrambno vrsto (secondary) sestavljajo defensive backs, cornerbacks in safeties: ovirajo lovilce in skušajo prestreči podajo.

Posebne ekipe (speacial teams) skrbijo za predajo ali sprejem žoge ter za strele na gol:
- punter: igralec, ki predaja žogo (punta), jo brca čim dlje v nasprotnikovo polje,
- kicker: žogo brca na začetku tekme in napada ter na gol,
- holder: pri strelu na gol kickerju pridrži žogo,
- long snapper: pri prostem strelu in puntu poda žogo med nogami nazaj proti kickerju ali punterju,
- returner: igralec, ki vrača žogo (ponavadi kar tekač) ter več ostalih, ki blokirajo.

Touchdown - ko napad z žogo pride v končno cono (šest točk).
PAT - dodatna točka po touchdownu, ki se doseže s strelom na gol s treh oz. dveh jardov.
Two-point conversion - dve dodatni točki, ko namesto strela na gol, napad z dveh oz. treh jardov dosežene še en touchdown.
Field goal - ko kicker za tri točke v četrtem poizkusu strelja na gol (prosti strel).
Safety - ko obramba podre igralca z žogo (podajalca, tekača) v njegovi končni coni (dve točki).

Jard - dolžinska mera, ki se uporablja v ameriškem nogometu. En jard je 0,91 metra. Igrišče je dolgo 120 jardov oz. 100 jardov od ene do druge končne cone.

Kickoff - začetek tekme ali začetek napada po doseženem touchdownu: ko se žoga brcne čim dlje v nasprotnikovo polje, da bo imel napad težje delo.
Down - poizkus: napad ima največ štiri poizkuse, da osvoji vsaj 10 jardov.
Sack - ko obrambni igralec podre podajalca, ko ima ta žogo v rokah (napad izgubi več jardov).
Tackle - nalet, podiranje nasprotnika.
Interception - prestrežena podaja oz. prestrežena žoga: ko npr. cornerback ujame žogo pred lovilcem.
Fumble - izgubljena žoga: ko podajalec, tekač ali lovilec izgubi žogo (obramba mu jo izbije).
Pick 6 - če obrambni igralec po "interceptionu" ali "fumblu" steče v končno cono in osvoji touchdown.

Za opis prekrškov bi potrebovali članek ali dva (nepravilna blokiranja, prehitri štarti, nepravilno držanje, nepravilna uporaba rok, spotikanje, prepozni naleti ...), izpostavimo le tri najhujše:
- face mask: vlečenje za obrazno masko (15 kazenskih jardov),
- horse-collar tackle: vlečenja za ramenske ščitnike (15 jardov),
- pass interference: oviranje pri lovljenju (15 jardov, v NFL pa se žoga postavi na mesto prekrška).

Šport fizične moči in inteligence

Za dobrega igralca ameriškega nogometa je potrebna mnogo več kot le fizična moč. "Igra na profesionalnem nivoju je izredno hitra. Vedno je treba skrbeti za svoje telo, saj so obremenitve izredno velike. Gre za zelo grob in nevaren šport, ki poleg izvrstne fizične pripravljenosti zahteva tudi inteligenco. Najboljši nogometaši so odlični atleti po eni in zelo brihtni fantje po drugi strani. Knjiga akcij za sezono obsega prek 400 akcij za vsako pozicijo in poleg tega, da se jih naučiš na pamet, zahteva tudi aktivno poznavanje celotne igre, vloge nasprotnika in lastnih soigralcev," o kompleksnosti športa razlaga Uroš Valant, nekdanji glavni trener Silverhawks. Številni profesionalci več časa preživijo v učilnici kot na zelenici. "V ta šport so vključene dolge ure študiranja nasprotnikove taktike, sedenja v projekcijski sobi in pregledovanja ter analiziranja preteklih akcij. Ameriški nogomet na profesionalnem nivoju je znanost in to se zahteva od vsakega igralca posebej."

Če ameriški nogomet zahteva čas za učenje, obenem zaradi pogostih kontaktov zahteva tudi čas za celjenje poškodb. Četudi igralci uporabljajo čelado, ramenske ščitnike in ščitnike za nekaj drugih delov telesa, skorajda ni tekme brez poškodbe. Najpogostejše so: pretres možganov, zlomi prstov, ključnice, reber, težave s stegenskimi mišicami (pogosto slišani "hamstring"), poškodbe kolenih vezi (kratici MCL in ACL igralci ameriškega nogometa neradi slišijo), zvini gležnjev … Dogajajo se tudi zlomi rok in nog, poškodbe vratu in hrbtenice, vsakih nekaj let pa kak igralec končna tudi na invalidskem vozičku. Ameriški nogomet je res zadnji gladiatorski šport. A kot zapisano v uvodu: čeprav boli, v njem nepopisno uživaš.

Kje se igra ameriški nogomet?

Začelo se je v drugi polovici 19. stoletja in sicer na ameriških univerzah. Še danes je ameriška študentska liga (NCAA Football) zelo priljubljena in njena najmočnejša divizija gotovo druga najmočnejša liga na svetu. Številka 1 je profesionalna ameriška liga NFL, ki se igra med septembrom in začetkom februarja, ko se zgodi največji enodnevni športni dogodek na svetu - Super Bowl. Aktualni prvaki so Green Bay Packers. Klub ustanovljen leta 1919 je s štirimi zmagami na Super Bowlih in s še 11 lovorikami pred ero Super Bowla (1966) najuspešnejši profesionalni klub am. nogometa na svetu. V ZDA obstaja še več nižjih lig, ki pa ne dosegajo priljubljenosti NFL-a (med njimi je dvoranska Arena). V zadnjih letih je vse bolj priljubljena ženska različica, ki se igra v spodnjem perilu (LFL). Druga najmočnejša profesionalna liga na svetu je kanadska CFL, kjer se igra po nekoliko drugačnih pravilih (kanadski nogomet).

Izven ZDA in Kanade se dober ameriški nogomet (a večinoma na polprofesionalni ravni) igra še na Japonskem, v Mehiki, Avstraliji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji ... Američani ostajajo razred zase. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Avstriji so z ekipo sestavljeno z igralci iz druge in tretje divizije NCAA in z igralci, ki igrajo izven ZDA, v finalu premagali Kanado s 50:7. V zadnjem desetletju je am. nogomet prišel tudi v naše kraje in jugovzhodno Evropo. Ljubljana Silverhawks so bili prvi slovenski klub. Zadnje tri sezone so z nekaj ameriškimi igralci konkurenčni v mednarodni ligi CEFL. Odigrani sta bili dve slovenski prvenstvi. Več o "footballu" pri nas v člankih, ki ju bomo objavili v torek.

Preberite še:

Silverhawks v 2012 – brez poraza in v Stožice

Državni prvaki Ljubljana Silverhawks so v letu 2011 prvič premagali "nepremagljive" Beograd Vukove. V sezono 2012 gredo prvič z ameriškim trenerjem in ciljem: ligo CEFL osvojiti v Stožicah.

Foto: Gal Jakič, Getty Images
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Anketa

V petek se začenja nova sezona v jadranski košarkarski ligi. Se bosta slovenska predstavnika, Krka in Olimpija, odrezala bolje kot lani?

Kar 60 % popusta na program Birokrat

Dodatni 25 % popust za vse licence za nezavezance za plačilo DDV. Zagotavljamo najnižje cene.

Trenutki sprostitve na slovenski obali

Wellness paket samo 99,00 € po osebi za 2 noči. Uživajte!

15 % popust na strešnike Gerard do 15.11.

Vrhunski strešniki Gerard Diamant in Klasik zdaj kar 15 % ceneje! Ne zamudite jesenske akcije.

oglasno sporočilo Zagotavlja