Predsezona Zmajem ne napoveduje nič dobrega

Ljubljančani vstopajo v svojo šesto sezono v ligi EBEL, v kateri bi lahko dejali, da so bili do zdaj polovično uspešni. Trikrat se jim je namreč uspelo uvrstiti v končnico, v krstni sezoni so bili celo podprvaki, trikrat pa ne. Zadnje tekmovalno obdobje z rezultatskega vidika ni bilo uspešno, zeleno-beli so namreč končali sezono na nehvaležnem devetem mestu, zadnjem, ki ne pelje več v končnico.

Lanska sezona je bila izgubljena praktično že na začetku sezone. Največ krivde gre pripisati trenerju Heikkiju Mälkiäju, ki ekipe ni uspel dobro fizično pripraviti, prav tako pa je zanetil nemir v garderobi. Hkrati tudi nekateri tujci niso bili na primerni ravni, tisti, ki so se izkazali, pa so si po sezoni v večji meri našli novega delodajalca (Brock McBride je odšel v Beljak, Chris D'Alvise v Dornbirn, Patrick Coulombe v Gradec, Andrew Thomas, ki se sicer ni izkazal, pa v Znojmo). Če gre potegniti vzporednice s prejšnjo sezono, tudi letošnja ne bo uspešna. Pa tokrat vzrokov ne gre pripisovati strokovnemu vodstvu. Bolj vodstvu, ki skrbi za delovanje kluba. Direktor Matjaž Sekelj se je namreč vse preveč zanašal na sodelovanje z Medveščakom, ki bi sicer klubsko blagajno razbremenil, a je sredi septembra Mednarodna hokejska zveza (IIHF) prižgala rdečo luč, tako da so bili Olimpijini operativci prisiljeni iskati okrepitve vrat na nos. Zdaj so jih našli, kakovost bo vidna šele sčasoma, vendar pa bodo igralci imeli veliko manj časa za uigravanje kot tekmeci. To pa ni edini razlog, zakaj bodo imeli na voljo manj časa. Drugi se skriva v evropskem košarkarskem prvenstvu, ki bo potekal tudi v dvorani Tivoli. Tako so bili Zmaji prisiljeni, da se vozijo na ledne treninge v Maribor, v zadnjem času pa v Kranj, saj kljub obljubi v zaloški dvorani ledna ploskev še ni pripravljena. Za dodatne skrbi so poskrbele tudi nekatere poškodbe, novinca Pascal Morency in Scott Howes bosta odsotna skoraj dva meseca, tako da so bili pri Olimpiji prisiljeni pripeljati še enega tujega hokejista, in sicer Judda Blackwaterja.

Brata Pance, otroka Olimpije, sta se poslovila

Tujci so tako kot v prejšnji sezoni znova velika neznanka. Sodeč po statistiki, ki pa je lahko varljiva, bi največjo okrepitev v napadu moral predstavljati kanadski veteran Jeff Ulmer, v obrambi pa njegov rojak Nick Ross. Navijači pa vsaj med vratnicama vedo, kaj jih čaka. Pozitivna točka vodstva je edino podaljšanje po koncu sezone, ko je Jerry Kuhn sprejel ponudbo in še eno leto ostaja v slovenski prestolnici. Američan se je lani izkazal in bo tudi v tem tekmovalnem letu prinesel mirnost v obrambo, ki je bila lani vse preveč mehka. Zato ne čudi izbira stratega Olimpije, da pripelje nekatere igralce, ki znajo narediti red pred lastnimi vrati in jim ni težko odvreči rokavice, ko je treba koga zaščititi.

Spremembe so tudi med domačimi igralci. Otroka Olimpije, brata Pance, Žiga in Eric, se namreč želita preizkusiti v tujini. Trenutno sta sicer brez kluba in prav nobenega presenečenja ne bo, če se bosta, če si ne najdeta primernega kluba, vrnila v Tivoli. Oba sta bila med slovenskimi igralci med najučinkovitejšimi. V ekipi trenutno ni niti Anžeta Ropreta, ki je sicer treniral z ekipo, vendar pa naj bi želel imeti večjo vlogo v moštvu. V preteklosti je že imel dovolj priložnosti, da bi si prislužil takšno vlogo, izkoristil je nikoli ni. Priložnosti za dokazovanje si želita tudi Gregor Koblar in Žiga Pešut, 20-letnika, ki veljata za velika talenta. To bosta morala zdaj, če jima tujci ne bodo odžirali prepotrebne minute, potrditi tudi na igrišču.