Sobota, 23. 4. 2022, 4.00
3 mesece, 1 teden
sobotni intervju: dejan kontrec
Dejan Kontrec: Pri organizaciji SP zagotovo gledaš na finančno uspešnost, a po vsem, kar se je dogajalo ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,15
Pri Hokejski zvezi Slovenije odštevajo dneve od domačega svetovnega prvenstva drugega kakovostnega razreda, ki bi moralo biti na sporedu že leta 2020, a ga je dvakrat odnesel covid-19, letos pa ga je ukrojila vojna v Ukrajini.
Ljubljanska dvorana Tivoli bo med 3. in 8. majem prizorišče svetovnega hokejskega prvenstva drugega kakovostnega razreda. To bi moralo biti že leta 2020, a ga je dvakrat prestavila pandemija bolezni covid-19, letos pa ga je kadrovsko oklestila še ruska invazija na Ukrajino. Nekaj dni pred začetkom prvenstva, na katerem je edini cilj Slovencev vrnitev med elito, smo se o organizacijskih spremembah, zagonetkah, željah, finančni sliki, opravljenem delu v zadnjem desetletju in tudi o prihodnosti pogovarjali s prvim operativcem Hokejske zveze Slovenije Dejanom Kontrecem.
Za Hokejsko zvezo Slovenijo (HZS) so pestri dnevi in tedni, podobno bo tudi v nadaljevanju. Vse bližje je svetovno prvenstvo divizije I, skupine A, v Tivoliju, ki bi ga morali odkljukati že leta 2020. Pa ga je prestavila pandemija covid-19. Dvakrat. V tretje gre rado, pravijo, a tudi tokrat ni šlo brez zapletov. V začetku maja bi morali ob Slovencih v Ljubljani drsati še Avstrijci, Francozi, Južni Korejci, Madžari in Romuni. Pri HZS so si največ finančnega doprinosa obetali od tekem z najbolj atraktivnima nasprotnikoma naše izbrane vrste, ki pa ju zaradi vojne v Ukrajini v slovensko glavno mesto ne bo.
Mednarodna hokejska zveza (IIHF) je namreč kaznovala Rusijo in Belorusijo, ki bi morali igrati med elito, v elitni razred je za zeleno mizo zaradi marketinških pogodbenih obveznosti poslala najvišje uvrščeni Avstrijo in Francijo, slovenski skupini pa iz tretjega razreda priključila Litvo. V igri je bilo več slabih scenarijev, celo ta, da tradicionalnega napredovanja iz drugega razreda med elito ne bi bilo, a je kljub zgolj petim sodelujočim na ljubljanskem turnirju obveljalo prvotno pravilo, da bosta v najkakovostnejši rang napredovali prva in druga reprezentanca prvenstva, v nižjega pa bo nazadovala zadnja.
Dolgoletni generalni sekretar HZS Dejan Kontrec, ki mu te dni mobilni telefon zvoni brez predaha, verjame, da bo res tako. Drugače pa bo v primeru dobička. Če je zadnje prvenstvo v Stožicah leta 2012 prineslo 400 evrov dobička, je tokrat zgodba drugačna. Po številnih prestavitvah in kadrovskem reprezentančnem osiromašenju si Kontrec želi, da bi bili na koncu čim bližje ničli: "Zagotovo pri organizaciji gledaš na to, da ti dogodek prinese finančno uspešnost, a po vsem, kar se je dogajalo, si zdaj želimo predvsem zadostiti standardom IIHF, gledalcem dati izkušnjo, predvsem pa se osredotočiti na uresničitev cilja, vrnitve v elito, saj bi imele finančno nekaj od tega vse naše reprezentance."
V Hali Tivoli bodo med 3. in 8. majem ob gostiteljici sodelovale še Madžarska, Južna Koreja, Romunija in Litva.
Po dveh odpovedih svetovnega prvenstva zaradi covid-19 ga boste v začetku maja v Tivoliju le dočakali. A ne v takšni obliki, kot je bilo predvideno. Po kazni Rusiji in Belorusiji v Ljubljano ne bo najbolj atraktivnih nasprotnikov Francije in Avstrije, ki bosta med elito zamenjali kaznovani reprezentanci, namesto njiju iz nižjega razreda prihaja Litva. Kako ob vseh teh spremembah potekajo priprave na prvenstvo, kaj vas še čaka do 3. maja?
V zadnjem času smo morali zaradi selitve Francije in Avstrije spremeniti kar nekaj stvari, med drugim urnike tekem in treningov. Prav tako je bilo treba vso logistiko prilagoditi na pet ekip, na upravni enoti pridobiti dovoljenje za nov format, tudi za manjšo navijaško cono.
Nekako se je bilo treba dogovoriti še o strategiji vstopnic. Te smo šele pred dobrim tednom (pogovarjali smo se v torek, op. a.) znova dali v prodajo. Oglaševanje je zdaj omejeno na nekaj dni oziroma tednov.
V nekaterih stvareh smo tako štartali skoraj z ničle, nekatere stvari, ki so povezane z dvorano, postavljanje reklamnih panojev in podobno, pa smo imeli pripravljene že skoraj tri leta. Dela je veliko, sploh če te razmere "stisnejo" v en mesec. Madžar me je zadnjič vprašal, koliko imamo zaposlenih. Od 20 do 25? Pa mu raje nisem odgovoril, da imamo dva ali pa tri ... Ampak bomo vse izpeljali. Stvari bodo do dneva prihoda reprezentanc, to je ponedeljek, dan pred prvenstvom, urejene.
"Vemo, kakšni so stroški takega prvenstva. Vrtijo se okoli 400 tisoč evrov. Želimo si, da bi bili na koncu čim bližje ničli, težko pa je reči, da bi končali pozitivno," pravi generalni sekretar HZS Dejan Kontrec.
Ko je Ljubljana leta 2012 zadnjič gostila svetovno prvenstvo v hokeju drugega razreda, je to potekalo v Stožicah, kjer si je določene tekme ogledalo več kot deset tisoč gledalcev. Dobiček ste na koncu ocenili na 400 tisoč evrov. Letos bo finančna zgodba po spletu vseh okoliščin drugačna.
Tak dogodek, kot je bil v Stožicah, ti da določeno stabilnost. V trenutnem položaju pa težko rečemo, da si od tega prvenstva obetamo neki finančni rezultat. Toliko je bilo sprememb in prilagajanj, da zdaj sploh ne gledamo več na finančni rezultat. Seveda upamo na čim večjo podporo s tribun na svojih tekmah, želimo si čim več gledalcev, težko pa bi rekel, da bomo finančno uspešni.
Zagotovo pri organizaciji vselej gledaš na to, da ti dogodek prinese finančno uspešnost, a po vsem, kar se je dogajalo, si zdaj želimo predvsem zadostiti standardom Mednarodne hokejske zveze (IIHF), gledalcem zagotoviti izkušnjo, da bodo imeli kaj jesti, piti, predvsem pa se osredotočamo na to, da bo naša reprezentanca odigrala kar najbolje in uresničila cilj – po dolgih letih vrnitev v A-skupino, med elito, saj bi imele finančno od tega nekaj vse naše reprezentance.
Kljub vsemu ste neke številke verjetno predvideli.
Vemo, kakšni so stroški takega prvenstva. Vrtijo se okoli 400 tisoč evrov. Želimo si, da bi bili na koncu čim bližje ničli, težko pa je reči, da bi končali pozitivno. Bistvo svetovnih prvenstev so vstopnice, največji del poskušaš dobiti od njih. Mi smo jih dali večkrat v prodajo, pa jih nato zaradi odpovedi in vseh sprememb morali vzeti iz prodaje. Potem ko je šele marca postalo jasno, da Avstrije in Francije ne bo, smo ceno znižali in se bolj orientirali na to, da bodo tekme kljub vsemu čim bolj obiskane ...
Tudi če bi bila dvorana, tj. okoli tri tisoč vstopnic na tekmo, razprodana, pa najverjetneje ne bo, bi videli, da nekega velikega plusa ni. Je pa velik plus v tem, če se uvrstiš nazaj v elito. In v tej uvrstitvi zdaj vidim največjo uspešnost tega turnirja, saj so potem premije za uvrstitev od IIHF večje. Od elite bi imele nekaj vse naše reprezentance, saj se vsi financiramo iz nje, tudi mlajše selekcije.
Ko je bilo svetovno hokejsko prvenstvo drugega razreda zadnjič v Ljubljani, so Stožice, kjer si je posamezno tekmo ogledalo več kot 10 tisoč gledalcev, prinesle 400 tisoč evrov dobička. Letos bo zgodba drugačna ...
Kdaj ste izvedeli, da Francije in Avstrije v Ljubljano ne bo, da ima IIHF pogodbo z marketinško agencijo Infront, ki zahteva, da med elito igra vsaj 16 reprezentanc, sicer sledijo denarne kazni?
Sam sem del skupine, v kateri se ukvarjamo s tem, kako našo skupino (prvenstvo drugega kakovostnega razreda, op. a.), ki bi se lahko razširila, in tretji razred narediti bolj atraktivno. V top diviziji je kar nekaj reprezentanc, ki skačejo gor in dol, tudi takšnih, v katerih je razvoj hokeja dober, kot sta Avstrija, pa tudi Francija, morda se jim pridruži še kdo, na primer Belorusija. Vse skupaj želimo narediti bolj atraktivno za sponzorje, približati top diviziji, da bi tudi Infront bolj pokrival to. Skratka, iščemo možnosti, da bi to divizijo naredili močnejšo.
V tej skupini smo se pogovarjali, ko je iz Finske (Finci gostijo elitno divizijo, op. a.) prišla izjava generalnega sekretarja, da bo letos tam kljub sankcijam Rusiji in Belorusiji nastopilo 16 ekip, saj bodo igrali tudi Avstrijci in Francozi, ki so bili načrtovani za igranje prvenstva pri nas. Glede na to, da je to izjavil uradnik, ki je tudi v Svetu IIHF – mi, ki smo vstopnice za tekme z Avstrijo in Francijo prodajali naprej, pa o tem uradno nismo bili nič obveščeni –, sem opravil nekaj klicev in vprašal, kako so si to zamislili.
Francozi bi morali po prvotnem načrtu igrati v Ljubljani, a jih je IIHF po napadu Rusije na Ukrajino ter kazni Rusiji in Belorusiji preselil med elito.
Povedali so mi, da bi morali plačati globo, če bi bilo manj kot 16 ekip. To sem razumel, tudi to, da sta Francija in Avstrija najvišje uvrščeni, a želel sem vedeti, kakšni so načrti, kakšen bo koncept našega tekmovanja. V igri je bilo več slabših scenarijev.
Najprej so rekli, da sta na mizi dva predloga. Eden od teh je predvideval, da iz naše skupine nihče ne bi napredoval v elito, en pa bi izpadel. Drugi je bil, da bi morda zmagovalec naše skupine moral v kvalifikacije ... Do vsega tega sem bil negativen, saj so bile to rešitve, ki niso bile primerne. Zakaj bi potem sploh igrali na prvenstvu, že tako smo na izgubi, saj je pri vstopnicah razumljivo drugače, če igraš z Avstrijo in Francijo, ali pa če igraš z Litvo ...
Ti predlogi so me razburili, sledilo je kar nekaj pogovorov z IIHF, tudi predsednikom in preostalimi reprezentancami, o tem, ali sploh ima smisel, da igramo. Če nihče ne bi napredoval, bi nas pa povsem uničili. Po vsem tem, ko smo se malo bolj trdo pogovarjali, sem menil, da bodo sprejeli predlog, da napreduje le eden, a so na koncu naredili celo tako, da bosta napredovala dva, kar je po vseh negativnih stvareh pozitivno.
Slovenci so med elito zadnjič igrali leta 2017 v Parizu.
Resnično verjamete, da bo na koncu res tako, da si vodilni pri vračanju Rusije in Belorusije v tekmovalni ustroj ne bodo premislili, spremenili sistema? Ste kaj skeptični?
Nisem. Verjamem, da je to dogovorjeno. Menim, da je možnost, da bo prihodnje leto med elito, če se bodo odločili za priključitev Rusije in Belorusije, 18 ekip. Najmanj 16 jih mora biti, lahko pa jih je več. Verjamem, da so zaradi tega zdaj vzeli dve ekipi, dve bosta iz elite maja izpadli, dve prišli iz naše skupine, dve pa bi lahko priključili.
Slovenci ne bežijo pred vlogo favoritov
Varovanci Matjaža Kopitarja ne bežijo pred vlogo favoritov.
Na svetovnem prvenstvu v Ljubljani bodo ob Sloveniji sodelovale še Litva, Romunija, Madžarska in Južna Koreja. Slovenski hokejisti so glavni favoriti za prvo mesto, pred vlogo ne bežijo. Ob njih sta na papirju najresnejši kandidatki za napredovanje še Madžarska in Južna Koreja.
"Z nasprotniki se ne smemo preveč obremenjevati, osredotočeni moramo biti nase in na svojo igro. Smo favoriti, od tega ne bežimo, vemo, kaj se od nas pričakuje, ne smemo popuščati, ne glede na to, kdo je na drugi strani," pravi selektor Matjaž Kopitar.
"Velika prednost je, če se uvrstiš nazaj v elito. In v tej uvrstitvi zdaj vidim največjo uspešnost tega turnirja, saj so potem nagrade IIHF za uvrstitev večje. Od elite bi imele nekaj vse naše reprezentance, saj se vsi financiramo iz nje, tudi mlajše selekcije."
Kako ocenjujete odnos IIHF do nižjih divizij? V preteklosti so bile kritike na to, da jim je najpomembneje, da izpeljejo elito, saj imajo le od nje nekaj.
Ob vsem, kar se dogaja, je treba tudi IIHF razumeti. Od top divizije imamo vsi nekaj, vsi se financiramo iz nje, tudi mlajše selekcije, tudi naši reprezentanci do 18 in 20 let, ki sta zelo pomembni za razvoj. Če se bo to ustavilo, ne bo dobro. Elita mora biti, mora se izpeljati.
Si pa v svoji skupini prizadevamo za iskanje kompromisov, saj bi radi, da imamo, imajo tudi drugi, ki smo zraven, običajno kontinuiteto prvenstev. Čeprav menim, da bi se morali bolj posvetiti temu, da bi bili premori, namenjeni reprezentanci, bolje izkoriščeni. Da bi bila novembra in februarja prava tekmovanja, na katerih bi se reprezentance z najboljšim kadrom pripravljale na prvenstva in že na teh tekmovanjih videle, kaj jih čaka na prvenstvu. Zdaj nekateri klubi v tem času igralcem ne pustijo na reprezentančne tekme, ker ne gre za resna tekmovanja, in še manj jih bodo, če ti vmesni turnirji ne bodo resnejši.
Koliko so se stvari spremenile s predsedniško menjavo v IIHF, ko je Reneja Fasela nasledil Luc Tardif?
Težko je reči. Vse skupaj je prevzel v zahtevnih, koronskih časih, razmere za delo niso idealne, tako da je zahtevno ocenjevati delo. Vseskozi smo v nekem kriznem položaju, v katerem se bolj kot s tem, ali je kaj bolje, ukvarjamo s tem, ali bomo kaj sploh izpeljali. Ob tem pri vsaki menjavi potrebuješ nekaj časa, da se dokažeš. S Francozi smo, še ko je bil predsednik zveze, dobro sodelovali, pa tudi zdaj smo se zaradi celotnega položaja z njim nekajkrat pogovarjali.
S sponzorskim vložkom bodo pokrili le malo stroškov.
Kakšen je položaj s sponzorji, kolikšen del stroškov prvenstva boste pokrili s sponzorji?
Ločiti moramo sponzorske pogodbe za dogodek in naše sponzorje, ki so vseskozi zraven, ki so sponzorji reprezentance. Če reprezentanca nima nobenih tekmovanj, se to nekje seveda pozna, tako so se v času covid-19, ko so začeli odpovedovati prvenstva, nekatere pogodbe z določenih mesecev podaljšale na daljše obdobje. Pri sponzorjih za dogodek, ki jih mora odobriti tudi partnerska agencija, pa smo imeli dogovorjene določene stvari, a jih, dokler ni bil dokončno znan format tekmovanja, nismo mogli potrditi. Zdaj, ko ni Avstrijcev, ta del razumljivo ni šel skozi ...
Pokrili bomo minimalno, to ne bo velik delež, a kot sem že rekel, je za nas najpomembneje, da se vrnemo v skupino A. Tu ne bo, kot je bilo v Stožicah, ko smo s tistim denarjem odplačali kar nekaj dolgov zveze za nazaj. Te odplačujemo še zdaj, a ne s takim tempom.
Sportalovi sobotni intervjuji
V kakšnem stanju je zveza, v kateri ste njen prvi operativec že debelo desetletje? Počasi se izteka tretji mandat, junija bodo volitve. Na katere stvari v tem času ste najbolj ponosni?
O tem je nehvaležno govoriti, menim, da je bolje, da delo ocenjujejo drugi. Lahko pa rečem, da smo po več kot desetih letih v bistveno boljši kondiciji, kot smo bili, ko smo vse skupaj prevzeli. Takrat so me pripeljali kot športnega direktorja, mislil sem, da se bom ukvarjal s športnim delom, na koncu pa sem se bolj ukvarjal z bankrotiranimi klubi in zvezo. Dobre stvari so bile narejene že pred našim prihodom, funkcionarji so veliko naredili že prej, tega ne bom zanikal, Jesenice in Olimpija sta igrala v ligi EBEL, a bila sta finančno izčrpana. Pomagali smo tako hokeju na Jesenicah kot v Ljubljani, pa tudi drugim klubom, nekaterim odpisali kar nekaj dolgov.
Kot generalni sekretar na HZS deluje že več kot desetletje.
Najpomembneje mi je, da smo v desetih letih stabilizirali zvezo in pomagali klubom. Olimpija se je pridružila ICEHL in je v njej na stabilnih temeljih, letos imajo tudi Jesenice priložnost, da pridejo nazaj, da gre Slavija v Alpsko ligo, da imamo ligo IHL, ki je dobra za klube, ki si večjega finančnega vložka ne morejo privoščiti. Na finalu lige IHL med Slavijo in Triglavom je bila dvorana polna, na Jesenicah je bilo v finalu Alpske lige na eni tekmi štiri tisoč gledalcev, Olimpija jih je privabila z ICEHL. Polne tribune so bistvo.
Pomembno je, da imamo urejene tudi nižje selekcije, da ne govorim o olimpijskih igrah, na katere se je reprezentanca uvrstila dvakrat. Težko rečem, da to obdobje po vsem, kar smo prejeli na začetku, ni bilo uspešno. Ko sem prišel na zvezo, smo bili blokirani in imeli na sodišču kup izvršb, položaj je bil zelo zahteven. Zdaj tega ni, to je največja stvar, na katero sem ponosen. Še vedno poplačujemo dolgove za nazaj in vse programe plačujemo dokaj redno. Ne bom rekel, da smo najbolj redni plačniki, a vse plačamo. V 10, 12 letih nismo imeli ene izvršbe. Bolj kot društveni sklad mi je pomembno to, da razvoj panoge ne trpi, da smo stabilni, da lahko funkcioniramo, da smo stabilen partner sponzorjem, drugim mednarodnim zvezam.
Vem, da bo zdaj veliko ljudi reklo: "Lahko bi naredili to ali pa tako," a treba je poznati celoten položaj, pogledati širšo sliko. V klube smo vložili več 100 tisoč evrov. Če ne bi, bi bil tudi društveni sklad drugačen.
Kje je največ prostora za izboljšave?
Ponavadi zveze temeljijo na klubih. Pri nas pa je obratno. Mi smo finančno pomagali klubom, namesto da bi bilo obratno, kot je pri vseh tujih zvezah. A zavedam se, da je vse v veliki meri stvar financ.
Koliko jim še pomagate finančno?
Finančna pomoč ni več takšna, kot je bila v preteklosti. V covid časih smo jim znižali nekatere stroške, pomagamo še s kakšnimi trenerji.
Omenili ste nižje selekcije. Se vam zdi, da dobro delujejo?
Kar lahko rečem o nižjih selekcijah, je to, da se držijo pravilnikov, da morajo biti trenerji usposobljeni, da so stabilne. Nekateri hokejisti imajo sicer res veliko tekem, saj nekateri igrajo za tri starostne skupine, ampak to so pač težave, ki jih imamo. Lahko rečem, da se načeloma dela v redu. Je pa tako, da ima vsak klub svojo strategijo, da niso vsi na istem.
"Mi imamo že v normalnih časih težave, kako izpeljati državno prvenstvo, ker naši klubi igrajo v toliko različnih ligah. In dokler bo tako, da bodo tekmovali v treh različnih, bo težko najti ustrezno rešitev."
Kaj pa sistem državnega prvenstva, o katerem je bilo letos mogoče slišati kritike? Pri Olimpiji in Jesenicah, ki igrata na višji ligaški ravni kot preostali, so se spraševali o smiselnosti sodelovanja že v prvem delu, Olimpija je večino tega odigrala z mlajšimi upi. Pred leti sta se ekipi pridružili pozneje. Sistem se je letos tudi večkrat spremenil, polfinalna para sta se za finale potegovala po različnem sistemu ...
To se je zgodilo zaradi pandemije. Razmere so bile take, da se nismo pogovarjali, ali bo idealno ali ne, ampak na način, da ga izpeljemo. Tudi lestvice v nekaterih tekmovanjih morda niso bile pravične, ker je v nekaterih štel količnik.
Je pa res, da imamo mi že v normalnih časih težave, kako izpeljati državno prvenstvo, ker naši klubi igrajo v toliko različnih ligah. In dokler bo tako, da bodo tekmovali v treh različnih ligah, bo težko najti ustrezno rešitev. Težko je predvideti, kako dolgo bo neki klub igral v ligi, kaj pa če bi Jesenice ali pa Olimpija izpadla že februarja? Italijani takrat prekinejo in imajo državno prvenstvo. Tudi to bi lahko bila možnost.
"Glede na vložke presegamo rezultate. Imamo tudi srečo, da imamo izvrstno vratarko."
Še beseda ali dve o ženskem hokeju pri nas. Slovenke so pred dnevi po dolgih letih zaigrale na svetovnem prvenstvu tretjega razreda, bile do zadnje minute v igri za obstanek, a se na koncu vrnile v nižji razred.
Lahko le rečem, da glede na vložke presegamo rezultate. Imamo pa tudi srečo, da imamo izvrstno vratarko. Tudi kadra ni veliko. S sedmimi dvoranami ... Te so prepolne že za mlajše selekcije. Ob hokeju so tu še umetnostno drsanje, pa curling ... Ženski hokej je specifika, so države, ki v njem sicer izstopajo, a v večini ni tako populariziran kot moški. Glede na vložke ima naša reprezentanca super rezultate.
In smo spet pri dolgoletni pereči temi o številu dvoran, ki kliče po novostih.
Da. A nova dvorana je predvsem projekt več milijonov. Treba bi bilo najti kakšnega partnerja, ki bi bil pripravljen vložiti v dvorano, tudi občinsko podporo. Na Dolenjskem in Primorskem dvorane sploh nimajo. Če bi imeli denar, bi rekel, da ga vložimo v to, a ga nimamo. Verjamem pa, da bi bila lahko neka dvorana v določenih terminih povsem rentabilna.
Spored SP divizija I, skupina A (Tivoli, 3.−8. maj)
Torek, 3. maj
15.30 Madžarska - Južna Koreja
19.00 Slovenija - Litva
Sreda, 4. maj
15.30 Litva - Madžarska
19.00 Romunija - Slovenija
Četrtek, 5. maj
15.30 Romunija - Južna Koreja
Petek, 6. maj
15.30 Južna Koreja - Litva
19.00 Slovenija - Madžarska
Sobota, 7. maj
15.30 Litva - Romunija
Nedelja, 8. maj
15.30 Madžarska - Romunija
19.00 Južna Koreja - Slovenija
