Slovenske kolesarke, ki spadajo v sam svetovni vrh

Še pred nekaj leti je v Sloveniji veljalo, da je ženska na specialki prej izjema kot pravilo. Kolesarjenje je bilo bolj moški šport, pa tudi med rekreativnimi ljubitelji vrtenja pedal so bile ženske na cestnih kolesih prava redkost.

Prvi profesionalni ženski kolesarski klub BTC City Ljubljana je bil ustanovljen leta 2014 in od takrat iz leta v leto podira mejnike. Kolesarke nastopajo na vseh največjih kolesarskih dirkah ženskega World Toura po Evropi, Ameriki in Aziji. V zadnjih treh letih je ženska profesionalna kolesarska zgodba presegla vsa pričakovanja in prejela številna spoštljiva priznanja ter dosegla odlične rezultate.

Iz Poljske v Slovenijo

Ekipa, v kateri je 13 kolesark, je mednarodna, v njej je nekaj domačih in nekaj tujih kolesark. Po ena Švedinja in Rusinja, dve Nizozemki, Angležinja, Hrvatica, Srbkinja, Italijanka in Poljakinja na delu v Sloveniji – Eugenia Bujak.

Eugenia Bujak je v Slovenijo prišla (tudi) na pobudo in priporočilo svojega brata: "Povedala sem mu, da sem prejela ponudbo iz Slovenije. Brat je imel malo več izkušenj z državo. Rekel mi je, naj kar grem, češ da so tam dobri ljudje (smeh, op. p.). Moja kariera se postopoma razvija. Moje življenje tukaj se je spremenilo, pridobila sem tudi dvojno državljanstvo, v Sloveniji dirkam že drugo sezono. Za zdaj sem zadovoljna in vesela, da sem se podalo v to zgodbo. Želela sem si v tujino, v svet. Ko sem prišla v Slovenijo, sem takoj skočila v globoko vodo. Raven dirkanja je bila druga, skupina je bila večja. Imela sem določeno osnovo v nogah, vseeno tega nisem odpeljala v praksi. Na to se je bilo treba navaditi. Vsako leto je bilo bolje in bolje," pravi Poljakinja.

Od rekreativk k profesionalkam

Njena kolegica in sotekmovalka Urša Pintar je med profesionalke prišla iz rekreativnih vod. "Kot otrok, najstnica, sem bila aktivna športnica. Ukvarjala sem se z različnimi športi, hoja v hribe, teki, maratoni, takrat še sicer samo zase, ljubiteljsko. Potem sem si kupila kolo in pred desetimi leti odpeljala prvi Maraton Franja. Takrat se je vse skupaj začelo. Prišla sem do Gorazda Penka, direktorja naše ekipe, nato smo počasi začeli tekmovalni program, vse do leta 2014, ko se je oblikovala profesionalna ekipa. Letu 2014 je sledil pravi napredek, dirke in spoznavanje, kaj je tisto pravo dirkalno kolesarstvo. Iz leta v leto je ekipa rasla, dekleta so napredovala, tudi rezultati so postopoma začeli prihajati. Korak za korakom. Ko sem prešla med profesionalke, si nekako nisem predstavljala, kako drugače je vse. Popolnoma drugače je voziti rekreativni maraton ali odpeljati profesionalno dirko. Bilo je kar nekaj padcev, ovir na začetku, a nekaj me je vseeno vleklo naprej. Največje težave sem imela pri vožnji v skupini, s samo tehniko. S kolesarstvom sem se začela ukvarjati pozno, pri 23, 24 letih. Nekako vsega tega nisem imela v nogah. Še vedno mi je izziv, da se izpopolnim v tem, kar mi manjka, ker nisem začela pri mlajših letih," razloži Urša Pintar.

Prepoznavnost je vedno večja

Prepoznavnost ekipe se tako ali drugače povečuje, še vedno pa se je ne da primerjati z moškim kolesarstvom. Vse več ljudi se zanima za žensko kolesarstvo, zanimivo je postalo za pokrovitelje in medije. Če so kolesarke sprva poznali le največji kolesarski navdušenci, so z uspehi dosegle prepoznavnost v športni srenji, zdaj jih pozna tudi splošna javnost. Vse bolj je opazno, da ima Slovenija žensko profesionalno ekipo.

"Drži, je pa res, da je še kar nekaj rezerve pri popularizaciji ženskega kolesarstva. K naši preoznavnosti sicer veliko prispevata naša glavna sponzorja, družba BTC in mesto Ljubljana. V zadnjih letih je sicer naredilo korak naprej. Za vzor so nam lahko večje kolesarske nacije, kot sta Nizozemska in Belgija, kjer že leta načrtno delajo z mladimi kolesarkami. Šolo za mlade kolesarke imamo tudi mi, zadnja tri leta se v klubu intenzivno ukvarjamo tudi z podmladkom, v katerem so zbrane najboljše mlade kolesarke," pove Urša Pintar.

Dozdajšnji dosežki

Na katere dosežke pa sta Eugenia Bujak in Urša Pintar v svoji karieri najbolj ponosni? "Leta 2014 mi je uspelo po točkah zmagati na velodromu na evropskem prvenstvu. Leta 2016 sem zmagala tudi na dirki World Toura. To sta moja dva najodmevnejša dosežka," odgovori Eugenia Bujak.

Urša Pintar pa doda: "Lahko rečem, da sem v zadnjih treh letih dosegla velik napredek. Lani mi je kar nekaj tekem uspelo končati med najboljšo dvajseterico na World Touru. Letos so mi uspele tudi uvrstitve med deseterico na tekmah prve kategorije. Zmagala na tekmi sicer še nisem, a tudi to je cilji za naprej."

Prihodnji cilji

Kakšni so njuni cilji za letos? "Naš glavni ekipni cilj je, da pridobimo dve mesti za uvrstitev na olimpijske igre v Tokiu. Lansko sezono smo sicer na lestvici World Toura končale na 12. mestu. Najboljših 15 ekip je vedno povabljenih na največje kolesarske preizkušnje. Najuspešnejše so ekipe iz ZDA, Nizozemske, Avstralije, Belgije, Nemčije, Italije, Danske," pove Urša Pintar.

"Imela sem velike cilje, potem pa se mi je marca zgodila poškodba. Padla sem na dirki, poškodovala sem si koleno. Zdaj se vračam, na kolesu sem že mesec in pol. Želim si čim prej vrniti na staro raven. Trenutno je to moj glavni cilj, bomo videli, koliko bo vzdržalo koleno. Napredujem vsak dan, treniram, čakam naslednjo dirko. Čutim razliko, koleno je boljše, ne morem pa reči, kako se bom odrezala na naslednji dirki," pove Bujakova.

"Poletela sem že v vse smeri"

Poškodbe so sicer sestavni del kolesarstva. "Padla sem že velikokrat. Letela sem že v vse smeri (smeh, op. p.). Trenutna poškodba je za zdaj najhujša, na posteljo sem bila prikovana pet tednov. Ta poškodba mi je samo še enkrat pokazala, kako pomembno je zame v resnici kolesarstvo. Ko nisem mogla kolesariti, sem se stoodstotno zavedala, da je to to, kar si želim početi v življenju," pravi Poljakinja.

Ena raje v hrib, druga ima raje ravninske, dinamične etape

Kolesarstvo je sicer v osnovi individualen šport, vseeno pa je še kako pomembna ekipa, sploh na večdnevnih dirkah. "Na tekmah je šest deklet, ki se menjajo. Vsako dekle se trudi po najboljših močeh, da je blizu tiste, ki ima možnosti za najvišje uvrstitve. Če imaš ekipo, je seveda lažje ujeti ubežnike, kot če si sam. Vloge kolesark so sicer pred dirko okvirno določene, potem pa se seveda dogajajo spremembe na terenu. V vsakem primeru vsaka nekaj prispeva za ekipni uspeh," komentira Urša Pintar.

Bujakova se najbolje počuti v etapnih dirkah. "Če imam dober dan, lahko 'preživim' tudi klance. Rada ima kronometre, klasike, tudi tiste najtežje, pa tiste bolj dinamične dirke, kratke tehnične klance. Samo predolg klanec mi ne ustreza (smeh, op. p.)," razloži.

Pri Urši Pintar je ravno obratno, raje ima hribovite terene, klance, sploh dolge. "Najbolje se znajdem v zahtevnih, težjih, hribovitih etapah. Ko pride do izraza vzdržljivost, se ponavadi najbolje odrežem," odgovori.

Najraje na Dirko po Flandriji

Kolesarstvo je tako ali drugače zanimiv šport, ki poteka po nekaterih resnično imenitnih trasah. "Med tekmo ne morem uživati v razgledih, še posebej fascinantna je Dirka po Flandriji. Pride ogromna množica, vzdušje je fenomenalno. Dogodek, ki bi si ga moral vsak enkrat ogledati," predlaga Pintarjeva.

Letos se bosta kolesarki udeležili tudi ženske različice dirke Tour de France, trasa bo speljana skozi Pau.

Ključne so priprave na Giro

Skupaj v sklopu treningov med tednom kolesarki v povprečju prevozita od 400 do 500 kilometrov. Največ treningov opravijo v okolici Ljubljane, Novega mesta, Krima in Barja. Enkrat tedensko opravijo okrog 140 kilometrov dolg trening, vse preostalo so kratke ponovitve.

"Trenutno se sicer pripravljam predvsem na desetdnevni italijanski Giro, ki se začne 5. julija v Italiji. Sama sem se pred kratkim udeležila sklopa dirk v Španiji in Franciji. V treh tednih sem imela okoli 14, 15 štartov, tako da je bila to dobra priprava na Giro. Zdaj sledi nekaj počitka, potem pa nameravamo dvigniti pripravljenost na Giro," pove Urša Pintar.

Primož Roglič in Nizozemka Annemiek van Vleuten

Pa imata pred posamezno dirko kakšne posebne rituale? "Jaz imam rada samo mir, da se v miru pripravim na tekmo," poudari Bujakova. Kaj pa vzorniki? "Omeniti velja predvsem Rogliča, ki ga v ekipi redno spremljamo. Res je fenomenalno, kakšna kariera mu je uspela do zdaj. V ženskem kolesarstvu pa prednjači Nizozemka Annemiek van Vleuten. Tudi ona je že utrpela zlom kolena, pa se je potem uspešno vrnila. Postala je tudi svetovna prvakinja, kar je dokaz, da ti lahko, če si nekaj res želiš, uspe. Če imaš motivacijo in okoli sebe dobre ljudi, se lahko zgodi vse," meni Bujakova.

Ko se trpi na klancih

Pogosto se zdi kolesarstvo naporno že ob spremljanju posamezne tekme na televizijskih zaslonih. Se je kdaj zgodilo, da sta na kakšni dirki kolesarki še posebej trpeli? "Da, na lanskem Giru sem imela občutek, da ne bom preživela klanca. Rekla sem si: 'Eugenia, samo počasi, samo da prideš do vrha, ni pomembno, katera. Samo da ne umreš.' Bil je res dolg klanec. Ob takih primerih raje pomagam preostalim dekletom, da ujamejo ubežnice, pa jim potem rečem: 'Srečno, se vidimo, na vrhu,'" razmišlja Eugenia Bujak, ki je na tekmi tudi že potočila solze. Razlog? "Mraz in dež na Strada Bianci. Jokala sem, ker nisem več čutila prstov, niti nisem več mogla vzeti hrane," razloži.

"Da, tudi take neugodne razmere smo imeli na začetku sezone. Temperature so se gibale med tremi in štirimi stopinjami Celzija. Take dirke, ko se preprosto ne moreš segreti, so najtežje. Tudi zame je bila to preizkušnja, saj telo ni moglo optimalno funkcionirati. Nedvomno pride kdaj trenutek, ko imaš občutek, da ne gre, da ne zmoreš. Takrat je potreben preklop v glavi. V takih trenutkih sem vedno sama sebi rekla, da če sem že tukaj, moram priti do vrha," razloži Pintarjeva.

Videli ju bomo tudi na Maratonu Franja

Kot rečeno, se bosta kolesarki ta konec tedna udeležili največje rekreativne kolesarke prireditve pri nas – Maratona Franje. "Maraton Franja je pri meni vedno v mislih, ker pri projektu sodelujem tudi organizacijsko. Nekako sem tudi že vrsto let precej čustveno navezana na ta dogodek," pove Pintarjeva. Katera pa se bo na maratonu odrezala bolje (sodelovali bosta na petkovem kronometru Ljubljana-Domžale, ki šteje tudi za državno prvenstvo)?

Urša Pintar odgovarja: "Eugenia bo vsekakor zmagala na kronometru, saj je ena izmed boljših kronometristk, tudi na svetovni ravni, kar je že večkrat dokazala." Eugenia Bujak jo vmes prekine: "Prosim, ne napovedujmo zmage (smeh, op. p.). Vsekakor si želim zmagati (smeh, op. p.). Bomo videl, to je vendarle samo šport, nikoli ne veš, kaj vse se lahko pripeti!"

Prehrana in oskrba z energijo

Pomemben del njunih uspehov so gotovo uravnotežena prehrana in različni energijski dodatki. "Da je prehrana še kako pomembna, sem se začela zavedati, ko sem z amaterske prešla na profesionalno raven. Prej sem jedla vse, tudi nezdravo hrano, sicer ne v velikih količinah, pa vendarle. Na jedilnikih je bilo karkoli. Danes imam rada dobro, raznoliko hrano. V tekmovalnem obdobju seveda bolj pazim, izogibam se pretirano mastni hrani, ne uživam preveč sladkorja," razloži Urša Pintar.

Kot pravita, na treningih in tekmah uporabljata nov izdelek na trgu, športni gel z medom, ki so ga razvili v Medexu. Ta je obogaten z naravnimi izvlečki ter narejen po meri aktivnih športnikov in rekreativcev.

"Medexove izdelke uporabljamo že od prej, letos pa smo se seznanili z njihovimi energijskimi geli BeePower, ki smo jih sicer preizkušali na zimskih pripravah. Že takrat se je pokazalo, da gre za dober izdelek. Zdaj ga uporabljamo tudi v praksi in smo z njim zadovoljni. Predvsem zato, ker gel temelji na naravnih, ne sintetičnih sestavinah. Teh je že tako ali tako veliko v izotočnih napitkih, regeneracijskih izdelkih. Medexov gel je res dobrodošla osvežitev. Glede na našo količino treningov je seveda treba skrbeti za imunski sistem. Uporabljamo sicer tudi druge Medexove izdelke, kot so matični mleček, Apikompleks …. Medexu zaupamo. Njihovi dodatki za odpornost so se izkazali za dobre. Ti geli pa so kot neka nadgradnja. Prav nam pridejo tako na treningih kot na tekmah. Vsekakor je v organizem bolje vnesti nekaj bolj naravnega, sploh ob količini naših porabljenih kalorij," pove Urša Pintar.

"Zame je ta gel super, tudi zato, ker imam med tudi sicer rada. Doma imamo tudi čebele (smeh, op. p.). Jaz jih uporabljam vso dirko. Zame je gel najpomembnejši v zaključku tekme. Je priročen, hitro lahko zaužiješ dodatno energijo. Med dirko pazim, da na približno vsakih 20 minut nekaj zaužijem, da nimam občutka, da sem lačna. BeePower ima prijeten okus. Pri določenih gelih se lahko pojavijo kakšne želodčne težave, pri Medexovih gelih pa tega ni," energijski gel komentira Eugenia Bujak.

Preberite tudi:

Sportal Korošec, ki blesti na kolesu, v vodi in tekaških copatah