Tour de France
Sreda, 28. 6. 2023, 18.50
10 mesecev, 1 teden
Vse je videti lepo in prav, a je treba pogledati v prihodnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,65
Martin Hvastija upa, da se bodo nadarjeni kolesarji prelevili v kolesarje, ki bodo lahko tekmovali na najvišji ravni.
Dosežke najboljših slovenskih kolesarjev na največjih dirkah po vsem svetu nam zavidajo številne večje kolesarske nacije, a ima slovenska zgodba tudi drugo plat. Bazen kolesarjev, s katerim razpolaga, je zelo majhen, zato se težko pričakuje številčno zasedbo slovenskih tekmovalcev v World Touru. Martin Hvastija daje vedeti, da nekaj nadarjenega podmladka je, vendar se ob tem tudi poraja vprašanje, komu izmed njih bo uspelo.
Tadej Pogačar, Domen Novak (UAE Emirates), Primož Roglič, Jan Tratnik (Jumbo-Visma), Matej Mohorič in Matevž Govekar (Bahrain-Victioruis) ter Luka Mezgec (Jayco AlUla) so kolesarji, ki so del ekip World Tour.
Med elito ima torej Slovenija zgolj sedem predstavnikov, a so nekateri strah in trepet svojih nasprotnikov. Pogačar in Roglič med drugim osvajata Grand Toure kot po tekočem traku, Mohorič je vedno na radarju, ko so v igri klasike ali dogajanje v razgibanih etapah, Mezgec je po mnenju šprinterja Dylana Groenewegna najboljši zaključni pomočnik v šprintih na svetu, Tratnik je izvrsten pomočnik in odličen v kronometru …
"Delamo, kot da je vse v redu"
Za zdaj je videti odlično, vendar je jasno, da starosti ne more ubežati nihče. Kot prva bosta (glede na starost) šla v kolesarski pokoj Mezgec in Roglič, ki sta stara 35 oziroma 33 let. Upajmo, da čim kasneje in da bosta ohranjala najvišjo raven kolesarjenja še vrsto let.
A se je treba že zdaj vprašati, kakšen bazen mlajših dejansko Slovenija ima. Martin Hvastija, ki na Kolesarski zvezi Slovenije opravlja funkcijo direktorja reprezentanc, ima razumljivo dober vpogled v klubski slovenski ustroj.
"Delamo, kot da je vse v redu. Imamo tri, štiri slovenske ekipe, ki imajo nekaj kolesarjev, in z njimi hodimo na dirke. So v stiku s svetovno konkurenco. Med koronavirusom je bila težava glede stika z najboljšimi. Na nek način smo verjeli, da je Gal Glivar naslednik. Na dirki Po Sloveniji je imel težave. En mesec je že dirkal. Po dveh etapnih zmagah je imel težave. Dirka Po Sloveniji je dve ravni višje. Ni ravno razvojna dirka za mlade kolesarje, da se razumemo. Pretežka je za njih. Razen tega, da vidijo najboljše ali da dirkajo z njimi, je to lahko tudi prevelik šok. Razvojna bi bila "baby" Giro, a je potekal istočasno in mladi kolesarji tja ne morejo. Na vsak način imamo nekaj talenta v ozadju, vendar novega Rogliča, novega Pogačarja ne moremo obljubiti. Francozi čakajo 38 let naslednika Bernarda Hinaulta, ki je kot zadnji Francoz zmagal Tour de France. In imajo neprimerljivo večji bazen. Na tisoče kolesarjev imajo, mi pa le kakšnih 20," je razložil Hvastija.
Eržen, Valjavec ...
Nič drugače ni pri Italiji in Belgiji, ki sta prav tako velesili. Belgijci so 40 let čakali na zmago na Grand Touru, potem ko je lani Remco Evenepoel osvojil špansko Vuelto. Pa se lahko pohvalijo z največjim kolesarjem vseh časov Eddyjem Merckxom.
Tadej Valjavec in njegov sin Erazem, ki velja za nadarjenega kolesarja.
Razumljivo je, da se kolesarji Roglič in Pogačar ne zgodijo vsak dan, vendar bo pomembno, da bo Slovenija v prihodnje imela tudi kolesarje tipa Mohorič, Mezgec, Tratnik … "Nekaj zagotovo bo," pravi Hvastija in nadaljuje: "Gal Glivar bi lahko bil eden od takšnih. Natan Gregorčič, ki je star 19 let, je na prvih dveh etapah dirke Po Sloveniji nekaj pokazal. Prihajajo dobri mladinci – Žak Eržen, Erazem Valjavec … Nekaj talenta je, vendar je vprašanje, komu izmed njih bo uspelo."
