Skrivnostno novomeško upanje in presenetljiva ptujska odločnost

Portoval: bo, ne bo, bo, ne bo ...

Pred tremi tedni so v Novem mestu že napovedali skorajšnji umik iz kroga organizatorjev evropskega košarkarskega prvenstva 2013. Povod za tako držo je bil kajpak vnovič propadli razpis za pridobitev zasebnega vlagatelja. Namesto dokončnega in povsem uradnega umika pa zdaj na Dolenjskem znova tli upanje. Aktivnosti župana Alojzija Muhiča in njegovih somišljenikov so resda nekoliko skrivnostne, vseeno pa je na obrazih novomeških košarkarskih zanesenjakov moč videti vsaj delno zadovoljstvo. V Novem mestu so se namreč odločili za rezervno pot in iz načrtov črtali zunanji oziroma štadionski del Portovala. Na obstoječi projekt, za katerega je že vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, naj bi bila v kratkem podana zahteva za izdaja delnega gradbenega dovoljenja.

Marjan Erpe

Na podlagi kleščenja prvotnega načrta bi se seveda znižala tudi cena projekta. Znano je, da je projektantska ocena doslej znašala 12 milijonov evrov brez DDV, od česar je slaba tretjina odpadla na štadionski del. " Res pa je, da so potencialni partnerji številko dvigovali. Vseeno menim, da bi bil projekt brez štadionskega dela obvladljiv za občino in zasebnega vlagatelja" je prepričan Marjan Erpe, ki bdi na delom lokalnega organizacijskega odbora in je seveda tudi v stalnem stiku z vodilnimi možmi občine. Ob tem priznava, da aktivnosti, ki bi Novemu mestu vendarle prinesle del EP 2013, pospešeno potekajo, a hkrati dodaja, da je pot do končnega zadovoljstva vendarle še zelo dolga. V prvi fazi v mestu ob Krki pričakujejo dokončno razjasnitev državnega prispevka, ki naj bi po zadnjih informacijah celo rahlo presegel 2,5 milijona evrov. Večja uganka je, kdo bi lahko zapolnil preostali del proračuna. "S potencialnimi partnerji, ki izkazujejo interes, se pogovarjamo. Projekt je v tem trenutku znatno bolj razvit, kot je bil ob prejšnjem razpisu. Podatki so bolj natančni, kar je seveda prednost, hkrati pa bo med samim razpisom vselej nekdo na voljo, da ponudnikom pojasnjuje vse podrobnosti," odgovarja Erpe, ki je tudi sam naletel na špekulacije o Krki kot rešiteljici projekta. Ta scenarij se vendarle zdi malo verjeten. "Krka je nedvomno velik podpornik športa. Vendarle pa v izgradnji dvorane neposredno ne namerava sodelovati," še dodaja Erpe, svoje pa so v sporočilu za javnost povedali tudi pri dolenjskem farmacevtskem gigantu. "V Krki že od vsega začetka podpiramo zamisel o ustrezni večnamenski dvorani v Novem mestu, ki jo vidimo kot sestavni del infrastrukture v našem prostoru. Naše stališče glede tega se ni spremenilo. Krka sicer ne načrtuje neposrednega finančnega sodelovanja pri izgradnji nove športne dvorane v Novem mestu. Bomo pa na področju športnih aktivnosti še naprej sodelovali tako, da bomo tudi v bodoče finančno podpirali športne klube v ožjem družbenem okolju in širše. Verjamemo, da bi športni klubi za svoje delovanje in napredek večnamensko športno dvorano v Novem mestu s pridom uporabljali. V okviru naše družbene odgovornosti s sponzorstvi in donacijami prednostno sodelujemo pri dolgoročnih projektih, ki lahko pripomorejo k boljšemu življenju čim večjega števila ljudi ," so zapisali pri Krkini službi za odnose z javnostmi.

Ptuj: sprejemljiva natečajno-arhitekturna rešitev (ponudnik Meteorit)

S precej več kot upanjem pa ob vprašanjih o aktivnostih v povezavi z novim športnim objektom in pripravami na evropski košarkarski ples postrežejo na Ptuju. Čeprav je bila v širšem javnem diskurzu prav gradnja večnamenskega športnega objekta v najstarejšem slovenskem mestu deležna največjega števila pomislekov in je sprožala nemalo vprašanj o smiselnosti tovrstne investicije, pa ob Dravi vztrajajo, da bodo na pomožnem nogometnem igrišču že prvega junija brneli gradbeni stroji. Projekt naj bi stal 9,2 milijona evrov, kar samo po sebi sproža vprašanje plačnika. Ptujčani vsaj 2,5 milijona evrov pričakujejo od države oziroma evropskih sredstev, o čemer so se minuli teden pogovarjali tudi z novim resornim ministrom, deloma se bodo naslonili na občinski proračun, najzajetnejši del, ki presega 50 odstotkov, pa pričakujejo od koncesionarja. V pripravi je namreč že odlok o koncesiji za energetsko napajanje objekta, na podlagi katerega naj bi nato na razpisu dobili ustreznega partnerja. Kandidati so bojda že evidentirani. "Koncesionar bi torej zapolnil proračun. Interesentov je kar nekaj, zato smo mirni. Več bo znano po javnem razpisu," s presenetljivim optimizmom poudarja Stanko Glažar. "Zakaj optimizem? Vse poteka v okvirih terminskega načrta. Po izbrani finančni ponudbi za gradnjo objekta smo bili na ministrstvu, kjer smo odgovorne seznanili z našimi aktivnostmi, in se vnovič pozanimali, katere dokumente bo treba dostaviti za želeno črpanje sredstev. Čaka nas seveda še podpis pogodbe z ministrstvom. V pripravi je tudi projektna dokumentacija, do konca maja pa pričakujemo gradbeno dovoljenje. Načrte bi nam pravzaprav lahke preprečilo le Ministrstvo za izobraževanje, znanost kulturo in šport, če z nami pravočasno ne bi podpisalo pogodbe," se je razgovoril mag. Stanko Glažar, vodja županovega kabineta in tudi predsednik lokalnega organizacijskega odbora.