Petek, 2. 9. 2022, 14.20
11 mesecev, 1 teden
NASVET ZA IZLET V HRIBE (12.)
Ker ni več tako vroče, bo pohod na Krn zdaj prava izbira
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,66
Gomiščkovo zavetišče tik pod vrhom Krna s pogledom na dolino reke Soče
Poleti je pohod na Krn (2.244 m) zaradi sončne pripeke na povsem izpostavljenih južnih pobočjih lahko precejšen zalogaj, a zdaj so tu jesen in nižje temperature in vzpon na enega najlepših slovenskih razglednikov bo veliko lažji. Naša tokratna petkova pohodniška ideja. Iz planine Kuhinja nad Kobaridom.
Izhodišče.
S svojo višino 2.244 metrov nad morjem Krn sicer ne spada med 100 najvišjih gora v Sloveniji, a je s svojo obliko že od daleč ena najbolje prepoznavnih. Mogočno se dviga nad dolino reke Soče. Med prvo svetovno vojno je bil skupaj s sosednjo Batognico (2.164 m) prizorišče bojev na Soški fronti. Danes je eden najbolj priljubljenih vrhov med planinci, saj poti nanj ne manjka (od lahkih do zahtevnih), ponuja pa tudi izvrstne razglede od Triglava do Dolomitov in Jadranskega morja. Če le ujamemo sončen dan z dobro vidljivostjo, vrh namreč rada objame oblačna kapa.
Najkrajša (približno tri ure) in tudi najbolj priljubljena pot na Krn, ki jo opišemo v nadaljevanju, je iz planine Kuhinja. Iz vasi Ladra pri Kobaridu nas ozka in strma pot pripelje do vasi Krn, še malo naprej pa je pred planino Kuhinja večje parkirišče, ki je od lani plačljivo. Če smo iz osrednje ali vzhodne Slovenije, je do izhodišča kar dolga vožnja (debela ura iz Ljubljane). Številni se na Krn opravijo iz doline Lepena mimo Krnskega jezera (slabih pet ur). Pravi maraton bi bila pot iz Bohinja čez Komno in mimo Krnskega jezera (sedem ur in pol). Izhodišče z najlepšim razgledom na vrh pa je Drežnica. Od tam pelje zelo zahtevna pot Silva Korena ali lažja južna pot (obe po pet ur).
Vas Drežnica in nad njo mogočni Krn.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na profilu na Instagramu Instagram.com/matejtravels ali na njegovem kanalu na YouTubu.
Iz planine Kuhinja (991 m) vzpon tehnično ni zahteven, tudi kondicijsko za redne obiskovalce gora ni. Višinskih metrov je približno 1.250. Čas vzpona je okoli tri ure, hitrejši in tisti z daljšim korakom boste na vrhu tudi prej kot v dveh in pol. Pomembno pa je opozorilo pred soncem in vročino. Celotna pot je izpostavljena soncu, ki na južnem oziroma jugozahodnem pobočju Krna, po katerem se vzpenjamo, poleti močno pripeka. Zato je pametno štartati zgodaj zjutraj. Ne pozabite na primerno količino vode. Zato vam ta pohod predlagamo zdaj, na začetku jeseni, ko ni več tako vroče. Lahko pa se zanj odločite tudi spomladi, saj sneg tu skopni nekoliko prej kot na drugih dvatisočakih. Sam sem bil nazadnje v drugi polovici maja.
Izhodišče: planina Kuhinja (991 m)
Višinska razlika: 1.250 metrov
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Pohod pričnemo po levi makadamski cesti v smeri koče na planini Kuhinja. Kmalu nas smerokaz usmeri desno na pešpot, ki se začne zložno vzpenjati po planini oziroma prek pašnikov. Običajno nas pri planini Slapnik pozdravijo krave. Pot, ki je dobro markirana, se najprej obrne nekoliko v desno, pozneje v levo in se začne bolj strmo vzpenjati proti našemu cilju. Vrh Krna nam je naravnost navzgor večji del poti dobro viden.
Ko pridemo do jugozahodnega grebena Krna, je pred nami najlepši del poti. Ta se cik cak na pobočje počasi vzpenja proti Gomiščkovemu zavetišču na Krnu (2.182 m). Pod sabo opazujemo reko Sočo, Matajur, levo v daljavi tudi Kaninsko pogorje. Travnato pobočje počasi preide v vse bolj skalnat teren, a pot je vse do koče varna in ni prestrma. Gomiščkovo zavetišče so odprli leta 1951, pozneje pa večkrat prenovili. Ima tudi zimski bivak, sicer pa je koča odprta do konca septembra. Od nje do vrha je še deset minut hoje po še nekoliko bolj kamnitem terenu.
Brez dvoma je Krn eden najlepših razglednikov v slovenskem visokogorju. Proti severu gledamo proti Mangartu, Jalovcu, Škrlatici, pa Triglavu, da ne naštevamo vseh, in navzdol seveda na Krnsko jezero. Najbližja sosednja vrhova sta na vzhodu Batognica in Vrh nad Peski. Proti jugu navzdol se vijejo reka Soča in planine, s katerih smo se povzpeli. Ob dobri vidljivosti lahko vidimo vse do Jadranskega morja. V smeri zahoda bomo prepoznali Kaninsko pogorje, v daljavi morda uzremo Dolomite.
Pogled z vrha Krna na Krnsko jezero in Triglav v ozadju.
Batognica.
Sestop lahko opravimo po isti poti ali pa se odločimo za krožno turo. Od koče se namesto v dolino odpravimo proti Batognici. Vrh le-te obidemo po poti, ki je bila med prvo svetovno vojno vklesana v živo skalo. Najprej je še nekaj vzpona, in sicer po stopnicah iz vojnih časov. Na sedlu, imenovanem Prag (2.068 m), je razpotje: levo navzdol vodi pot do Krnskega jezera, naravnost na Vrh nad Peski in kočo na planini Razor, mi pa zavijemo desno. Spustimo se po melišču pod Vrhom nad Peski in mimo jezera v Lužnici (1.801). Od tod je pot kratek čas nekoliko zahtevnejša, bolj strma pod navpičnimi stenami Maselnika. Sledi še zložnejši sestop prek planin Zaslap in Kašina nazaj do izhodišča pod planino Kuhinja.
Sestop po melišču mimo jezera v Lužnici.
Ne spreglejte še drugih pohodniških idej tega poletja:
