Danes bo lovil brazilske sanje, včasih je občudoval Slovenca

Ni Dante Alighieri, avtor Božanske komedije, a za Brazilce bo danes veliko pomembnejši, kot je sloviti italijanski poet. Ob odsotnosti kapetana Thiaga Silve bo prav Dante, še en brazilski branilec, ki nase opozarja tudi z bujno pričesko, tisti, ki bo imel pomembno vlogo pri predzadnjem koraku na poti do svetega cilja – šestega brazilskega naslova svetovnega prvaka. Nastopil bo sploh prvič na letošnjem svetovnem prvenstvu, a zaradi tega, da do zdaj ni igral, se ni niti najmanj pritoževal. Že to, da je sploh zraven, je zanj veliko več od vseh pričakovanj.

Nogometna pot danes 30-letnega branilca je vse prej kot običajna in še zdaleč ne takšna, kakršno je prehodila velika večina brazilskih zvezdnikov zadnjega obdobja. Zaslovel je zelo pozno, šele pred dvema letoma, ko je skozi majhna vrata prestopil k Bayernu. V München je iz Borussie Mönchengladbacha prišel za vsega pet milijonov evrov, a se znašel presenetljivo dobro in postal eden od stebrov ekipe, ki je v zadnjih dveh letih osvojila vse, kar se je osvojiti dalo.

Postal je nezamenljiv v enajsterici Bavarcev in z njimi osvojil evropski naslov, bil dvakrat nemški državni in dvakrat pokalni prvak. Tudi na klubskem svetovnem prvenstvu je zmagal, osvojil je še evropski in nemški superpokal. Osvojil je dobesedno vse. Takrat ga ni mogel spregledati niti selektor Brazilije Luiz Felipe Scolari, pri 29 letih je izpolnil sanje. Dočakal je dan, ko je zaigral v majici najboljše državne nogometne selekcije.

Pri 15 je prodal, kar je imel, in odšel na pot

Pot, ki ga je vodila do trenutka, na katerega ne bo nikoli pozabil, je bila dolga in trnova. Rodil se je v revni družini v Salvadorju. Tam je tudi začel igrati nogomet, a denarja ni bilo. Star 15 let se je odločil, da začne zasledovati sanje. Prodal je vse, kar je imel, televizijski sprejemnik in igralno konzolo, si kupil vozovnico za avtobus in se podal na pot.

"Dedek je mislil, da se mi je zmešalo, a imel sem sanje. Nekaj mi je govorilo, da moram vztrajati," se je spomnil 15 let pozneje. Ustavil se je v mnogo klubih, a povsod so ga odslovili. Šele ko je po dvodnevni vožnji prispel v Caxias do Sol v brazilski zvezni državi Rio Grand do Sul, je imel nekaj več sreče. Pri tamkajšnjem Juventudu so mladeniču ponudili nekajdnevno preizkušnjo, izkoristil jo je, podpisal pogodbo in dobil nekaj toplih oblek. To je bilo vse, kar je takrat imel, a bilo je dovolj.

V Franciji je imel mentorja v Milenku Ačimoviću

Iz mladinskega pogona se je pri Juventudu v nekaj letih prebil med člane, zanje odigral dve sezoni in se potem leta 2004, star je bil 21 let, preselil v Lille. Tam ga je pričakal Milenko Ačimović, ta je bil takrat nesporni zvezdnik moštva, ki je igralo tudi v ligi prvakov.

"Spominjam se ga kot zelo pozitivnega fanta. Čeprav ni igral, ni kazal nezadovoljstva, vsi smo ga imeli radi. Zdelo se je, kot da so se mu že s tem, ko je prišel v Lille, izpolnile sanje. Ni igral, a je bil srečen," se nogometaša, ki je zdaj vreden več kot 15 milijonov evrov, danes spominja nekdanji slovenski reprezentant. "Bil mi je zelo pri srcu, saj je bil izjemno pozitiven in pošten človek. Pa tudi velik profesionalec. Ker sva oba bila tujca, sva si bila blizu," se še spominja Ljubljančan, ki je z Brazilcem pozneje izgubil stik.

Bil je presenečen, ko ga je zagledal na televiziji

Dante je po treh sezonah, v katerih ni igral praktično nič, odšel v Belgijo. Tam se je začela njegova pot navzgor. Najprej je dve sezoni igral za Charleroi, potem je bil dve leti član Standarda Liega, ta ga je leta 2009 za dva milijona evrov in pol prodal v Nemčijo. Prestopil je v Borussio Mönchengladbach. Ta je po treh letih in pol zanj postal premajhen, od tam naprej je zgodba znana.

"Ko sem pozneje igral v Avstriji, sem pogosto spremljal nemško nogometno ligo. Bil sem zelo presenečen, ko sem ga nekega dne na televiziji zagledal v dresu Borussie Mönchengladbacha. Za nameček pa sem videl, da se je razvil v odličnega nogometaša," je za nekdanjega soigralca vesel Ačimović.

"Vesel sem tudi zato, ker si je uspeh res zaslužil. Prihaja iz revne družine in ni imel lahkega otroštva. Pa tudi zato, ker so ga v Franciji podcenjevali in govorili, da je Belgija njegov skrajni domet. Zdaj igra za Brazilijo in z njo lovi naslov svetovnega prvaka. To je verjetno več, kot si je kdajkoli upal predstavljati. Privoščim mu," je zgodbo o visokoraslem Brazilcu, ki je nemalokrat nevaren tudi pred nasprotnikovim golom (v reprezentanci je na 12 tekmah zadel trikrat), sklenil eden izmed najboljših slovenskih nogometašev zadnjega obdobja.