Fantastičen Oblakov atenski večer. Ena vrata je zaprl, druga pa odprl.

Jan Oblak je spravljal v obup grške napadalce. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Pet tekem, 450 minut, 20 obramb, brez prejetega gola. Statistika prvega zvezdnika slovenskega nogometa, ki v lovu na naziv globalno najbolj prepoznavnega slovenskega športa tekmuje s svojim dobrim madridskim prijateljem Luko Dončićem, pove vse. Jan Oblak je Slovenijo, ki je v prejšnji ligi narodov brez njega trpela, tokrat v istem rangu istega tekmovanja popeljal v višji razred, sam pa ob tem diplomiral in najbolj zablestel prav na zagovoru diplomske naloge, če malce parafraziramo njegovo predstavo na rezervnem stadionu rezervnega stadiona grške reprezentance v Atenah, kjer so danes igrali varovanci Matjaža Keka.

Sportal Bravo, Slovenija! Bravo, Oblak! Kekova četa v Atenah ubila več muh na en mah.

Oblak zaradi težav z ramo na nedeljski tekmi proti Kosovu, edini od šestih v ligi narodov, na kateri je Slovenija prejela en samcat gol, ni mogel nastopiti. V Atenah, kjer je Slovencem za prvo mesto in uspeh zadostoval že remi, smo ga še kako potrebovali. Saj ne, da bi bil Vid Belec slab, a biti zvezdnik lige prvakov, ki že nekaj let sodeluje v vročih debatah, kdo je najboljši vratar na svetu, je pač nekaj drugega. Za nasprotnikove nogometaše. Pa tudi za soigralce.

Ob njem se je v slovensko postavo vrnil še mladi Jaka Bijol, povratnik po kazni. Amedej Vetrih selektorja kljub spodbudni predstavi proti Kosovu ni dovolj prepričal, tekmo je začel na klopi. Preostala imena v začetni enajsterici so bila enaka in na igrišče postavljena na ista mesta, kot so bila pred tremi dnevi. Josip Iličić, junak preobrata proti Kosovu, je bil spet na desni strani slovenskega napada.

Nezanimiv prvi polčas. Grki so poskušali, a niso bili nevarni.

Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko V prvem polčasu je bila Grčija rahlo boljša, a je dajala Slovenija vtis, da je imela tekmo povsem pod nadzorom. Grki so poskušali, toda niso bili preveč konkretni. V četrti minuti je poskusil kapetan Tasos Bakasestas. Ni bil dovolj natančen. Minuto pozneje je ne preveč nevaren strel Dimitrisa Limniosa brez težav ujel Oblak. V 14. minuti je z glavo poizkusil Georgios Giakoumakis, ki letos v prvi nizozemski ligi blesti v majici Venla. Tudi on ni bil blizu zadetka.

V 18. minuti je imela prvo priložnost, da kaj naredi, Slovenija. Prosti strel iz ugodnega položaja je izsilil Iličić. Streljal je slabo. V 27. minuti je po lepi akciji prišel do strela z roba kazenskega prostora iz zanj idealnega položaja. Žoga je prišla na njegovo sijajno levico, končala pa visoko prek vrat. Povratnik v slovensko reprezentanco je še kako dobrodošel, a tako dober, kot je bil prej, za zdaj še ni. Le dobro za Slovenijo. Kaj bo namreč šele takrat, ko bo v formi?

V 30. minuti je bilo zelo pestro pred slovenskimi vrati. Po strelu z glavo zvezdnika grške lige, vezista Olympiacosa Konstantinosa Fortounisa, je bil Oblak že premagan, potem pa ga je s posredovanjem na golovi črti rešil z Miho Mevljo tvorec vse boljšega para slovenskih branilcev, Miha Blažič. To pa je bilo do konca polčasa tudi vse. Grki so sicer imeli žogo, ampak slovenskih vrat niso preveč resno ogrožali.

Grški reprezentanti so se ob nekaj posredovanjih slovenskega vratarja držali za glavo. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Slovenija je ob koncu grdo trpela

V drugem polčasu so prvi streljali Slovenci, v 52. minuti je s strelom od daleč poizkusil Iličić, ki pa spet ni bil dovolj natančen. V 54. minuti je imel s strelom Carlosa Zeca zelo malo dela Oblak. Povsem drugače je bilo v 66. minuti, ko je poskusil Bakasetas in to storil sijajno, tako da je v glavi verjetno že proslavljal gol, potem pa je s še bolj sijajno obrambo njegovo veselje zatrl Oblak in dal vedeti, zakaj je tržno najdražji nogometni vratar na svetu.

Povsem v zaključku tekme je to postalo jasno vsem. Takrat je Oblak razočaral Vangelisa Pavlidisa, ki je ob Blažiču na sijajen način, z zelo atraktivnim strelom prek glave, meril tik pod vratnico, a je Škofjeločan iztegnil eno od svojil lovk in žogo odbil v kot. Napadalec nizozemskega Willem II bo Oblaku verjetno zameril do konca življenja. Uničil mu je gol kariere.

Fotogalerija

1 / 53

Grki so imeli vmes na voljo še nekaj strelov in akcij, ki so dišale po golu, a jim ni uspelo zadeti. Na drugi strani so imeli pravzaprav edino pravo priložnost za gol na tekmi tudi Slovenci, ko je v zadnji minuti po napaki Grkov sam proti golu stekel Andraž Šporar. Pantelis Hadziakos ga je kot zadnji Grk podrl in si prislužil rdeči karton. Napadalec lizbonskega Sportinga postaja Kekov joker iz rokava. Proti Kosovu je Sloveniji prinesel enajstmetrovko, tokrat izsilil nasprotnikov rdeč karton.

Kljub igralcu manj so Grki v zadnjih minutah pritiskali in prihajali pred gol, toda do gola k sreči niso prišli. Tako kot pred dvema mesecema v Ljubljani se je tekma končala brez zmagovalca. Tako kot šestkrat pred tem Slovenija Grčije ni premagala, a je tokrat vseeno postala velika zmagovalka. Slovenija je namreč napredovala v B-ligo narodov, ob tem pa si nekoliko odprla vrata do naslednjega velikega tekmovanja. Ne evropskega prvenstva 2021, tega je s Kekom zamudila, ampak svetovnega prvenstva 2022.

Slovenci so se ob koncu tekme spet zbrali na sredini igrišča in si namenili nekaj trenutkov. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Uspeh, ki vsaj malo odpira vrata do Katarja 2022

Tekma z Grčijo je bila namreč pomembna tudi glede odgovora na vprašanje, ali bo Slovenija najboljša od vseh štirih zmagovalk C-lige narodov. Odgovor je dober za ušesa slovenskih navijačev. Najboljša je bila. In kot taka upa na eno od mest, ki vodijo v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Katarju.

Slovenci trenutno na tej lestvici kot najboljša reprezentanca C-lige narodov kotirajo na devetem mestu. Za štirimi najboljšimi iz lige B in štirimi najboljšimi iz lige A.  Če bi se na SP v Katarju oziroma v dodatne kvalifikacije torej prebilo sedem ali osem reprezentanc pred njo, bi si dodatne kvalifikacije zagotovila Slovenija. Če se seveda tja ali pa kar neposredno na SP ne bi uvrstila že pred tem, kar je velika želja vseh slovenskih navijačev, ki na novo uvrstitev na veliko tekmovanje zdaj čakajo več kot desetletje.

Enajsto obletnico velikega zmagoslavja Kekove Slovenije nad Rusijo v Ljudskem vrtu smo obeležili prav na današnji dan, ki bo šel v zgodovino tudi kot dan, na katerega so se najboljši slovenski nogometaši uvrstili v zgornjo polovico reprezentanc, ki nastopajo v ligi narodov.

Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Temelji za uspeh, ko bo zares pomembno?

Na vseh šestih tekmah v ligi narodov so vse tekme odigrali Blažič, Mevlja, Balkovec, Vučkič, malce presenetljivo Vetrih in tudi Bohar, ki pred tem pod Kekovim vodstvom dolgo časa ni igral. En nastop manj so zbrali Jasmin Kurtić, Petar Stojanović in Oblak.

Slovenija je imela granitno obrambo in na šestih tekmah prejela le en gol. Na žalost tudi pred nasprotnikovimi goli ni blestela. Osem golov na šestih tekmah proti reprezentancam, kot so Grčija, Kosovo in Moldavija, proti kateri je Slovenija dosegla več kot polovico svojih zadetkov, pač ni najbolj ravno spektakularen dosežek, kar pa niti ni tako pomembno.

Pomembno bo šele, ko se prihodnje leto začnejo zelo zgoščene prave kvalifikacije. Dobrodošlo pa vsekakor je, da vanje vstopamo nasmejani. In dobrodošlo je tudi, da imamo temelje za kaj večjega.

Grčija : Slovenija 0:0