Ponedeljek, 18. 11. 2019, 9.46
4 leta, 5 mesecev
Vrnitev Harisa Vučkića po sedmih letih
Nadčloveška trma obrodila sadove
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,39
1
Slovenska reprezentanca se bo od kvalifikacij za EP 2020 poslovila v torek v Varšavi.
Nikoli ni prepozno. Tako je razmišljal Milivoje Novaković, ko je pri skoraj 27 letih prvič oblekel državni dres, nato pa postal eden najboljših slovenskih napadalcev vseh časov. Nosil je dres s številko 11. Ta je v soboto krasila tudi igralno opremo Harisa Vučkića, presrečnega povratnika v reprezentanco, ki si z Novakovićem deli podobno izkušnjo. Pri dobrih 27 letih je odigral šele drugo tekmo za izbrano vrsto, tako da se primerjava ponuja kar sama po sebi.
V zadnjem desetletju je dres s številko 11 v slovenski izbrani vrsti zaznamoval Milivoje Novaković. Ko se je poslovil, so se navijači Slovenije spraševali, kdo bi ga lahko v konici napada nadomestil kot novi najboljši strelec. Bi to lahko v prihodnosti postal Haris Vučkić?
''Številka 11 je lepa, a ne igra neke vloge,'' pojasnjuje 27-letni Domžalčan, ki je v zadnjih sezonah prirasel k srcu navijačem nizozemskega Twenteja. Ni tako visok kot nekdanji napadalec Maribora, predstavlja drugačen tip napadalca, a je v tej sezoni, ko se ga je zdravje končno usmililo in mu dovoljuje, da lahko izkazuje svoj razkošni talent, zelo učinkovit. Na Nizozemskem se pogosto vpisuje med strelce, zaradi dobrih predstav pa si je po sedmih letih, v katerih mu je večkrat ponagajalo zdravje, prislužil najlepšo nagrado, nov vpoklic v izbrano vrsto.
Strelci za Slovenijo, odkar se je poslovil Novaković:
5 – Iličić, Zajc
4 – Bezjak, Verbič
2 – Črnigoj, Šporar
1 – avtogol tekmeca, Berić, Birsa, Skubic, Al. Struna
Dejal mu je, naj bo samozavesten in pozitivno nastrojen
Odkar se je Milivoje Novaković poslovil od reprezentance, sta največ zadetkov dosegla Josip Iličić in Miha Zajc.
Novaković je prvič za slovensko reprezentanco zaigral skoraj pri 27 letih, podobna je tudi starost Vučkića, ko je po sedmih letih dočakal novo reprezentančno povabilo in se takoj znašel v začetni enajsterici.
''O tem, kaj se nama je zgodilo, sva malce pokomentirala z Novakovićem,'' je priznal Vučkić, ki v članski reprezentanci sodeluje z drugim najboljšim strelcem vseh časov (32 zadetkov na 80 tekmah). Ta bogate izkušnje prenaša na Kekove izbrance in čaka na naslednika, ki bi v konici napada izstopal po številu zadetkov.
''Povedal mi je, naj bom samozavesten, pozitiven in naj samo igram. To je to. Bi pa bilo lepo, če bi lahko zabil toliko zadetkov kot jih je on. Če že primerjamo številke,'' se je po zmagi nad Latvijo nasmehnil Vučkić, nosilec številnih rekordov slovenskega nogometa, tudi tistega, ki se nanaša na najmlajšega debitanta v zgodovini 1. SNL.
Led je prebit, zadetki bodo že prišli
Haris Vučkić je v prvem polčasu zapravil lepo priložnost za strelski prvenec v dresu Slovenije.
Pri dobrih 27 letih je pozdravil šele drugi nastop za člansko reprezentanco. V članski izbrani vrsti je debitiral kot najstnik, kot čudežni deček slovenskega nogometa, za katerega se je (zaman) zanimala tudi Bosna in Hercegovina.
''Lepo je igrati za reprezentanco. Ponosen sem bil, ko smo skupaj peli himno. Škoda, da nisem dosegel zadetka. To mi še roji po glavi, a je najbolj važno, da prihajam v priložnosti. Upam, da bodo prišli tudi goli,'' bi lahko sobotni nastop kronal še z zadetkom v mreži Latvije, saj se je v prvem polčasu po imenitni podaji Benjamina Verbiča znašel sam pred vratarjem gostov, a ga nato nastreljal.
''Verbič je vse dobro naredil in podal v prostor. Vratar mi je prišel kar blizu. Edina možnost je bila, da bi ga premagal z lobom, a sem se odločil za strel, žoga pa ga je zadela v prsi. Ni kaj, gremo dalje. Goli bodo že prišli. Led je zdaj prebit. Morda sem bil v prvih minutah še malce v krču, zdaj pa moram trdo delati in gledati pozitivno naprej,'' je povedal po najnovejši reprezentančni izkušnji. Vesel je, da je Slovenija dobila zadnjo domačo tekmo v kvalifikacijah za EP 2020, ki bi jih lahko končala na tretjem mestu.
Bogato nagrajen za vztrajnost in trmo
Največje zadovoljstvo mu predstavlja spoznanje, da je zdrav in se ne ubada s poškodbami, ki so ga pogosto spremljale v karieri.
Sta vrnitev v reprezentanco in prvi dvoboj, ki ga je odigral v Stožicah, na tribunah pa se je zbralo dobrih 11 tisoč navijačev, odtehtala vse slabe trenutke, ki so zaznamovali njegovo kariero?
''Ne vem. Tega nočem ravno veliko komentirati. Razmišljam raje dan po dan. Hvala bogu, da sem zdrav. V tej sezoni sem odigral 13 tekem. Zabijam gole, pozitivne stvari se mi dogajajo. Lepo mi je,'' srčno upa, da mu usode v karieri ne bodo več krojile poškodbe, ampak zlasti dobre igre in številni zadetki.
"Lepo je igrati za reprezentanco. Ponosen sem bil, ko smo skupaj peli himno," priznava 27-letni Domžalčan.
Marsikateri nogometaš bi zaradi ponavljajočih se udarcev, najpogosteje je imel hude težave s koleni, že obesil nogometne čevlje na klin, Haris pa je vztrajal. In bil za potrpežljivost, odrekanje in trud bogato nagrajen. Kdor čaka, pač (po navadi) dočaka.
Čustven pozdrav s Stojanovićem, kapetanu čestita iz vsega srca
Slaviša Stojanović mu je prvi ponudil priložnost za nastop v slovenski reprezentanci.
Na tekmi se je čustveno pozdravil s selektorjem Latvije Slavišo Stojanovićem, ki je v mnogočem zaznamoval njegovo kariero. V 1. SNL ga je poslal v ogenj pri Domžalah še pred 16. rojstnim dnevom. Hvaležen mu je za vse, kar je storil zanj v karieri. Nikoli ne bo pozabil, da mu je omogočil prvi nastop za reprezentanco. Pred tem je dvakrat kandidiral za dvoboj, ko je bil selektor še Kek (v prvem časovnem obdobju), a je vedno ostal na tribunah.
''Takrat me je Jokić, dober igralec in dobra oseba, lepo sprejel v reprezentanco. Vzel me je k sebi, čuval. Vse čestitke za njegov uspeh,'' je čestital kapetanu Bojanu Jokiću, s katerim je navezal poseben odnos že na začetku reprezentančne poti, ko je bil še najstnik, za stoti nastop.
Na Poljsko se odpravlja ''stepst''
Novaković, ki je za izbrano vrsto debitiral 28. februarja 2006 na Cipru (podobno kot slavljenec Jokić), se je prvič med strelce vpisal na tretji reprezentančni tekmi. Takrat se je v Celju znesel nad Trinidadom in Tobagom (3:1), v polno je zadel kar trikrat! Bi lahko strelski krst v tretje prebil tudi Vučkić? Odgovor sledi v torek, ko bo Slovenija gostovala pred 60 tisoč bučnimi Poljaki v Varšavi …
Ga bo selektor Matjaž Kek postavil v začetno enajsterico tudi v torek?
Kaj velja pričakovati v torek na Poljskem? ''Upamo na pozitiven rezultat. Tja se gremo pokazat v dobri luči in 'stepst','' napoveduje Vučkić borbo do zadnjega in si želi, da bi se Slovenija vrnila domov neporažena. S tem bi proti najboljši ekipi skupine G ohranila boljše razmerje v medsebojnih srečanjih, kar bi bila lahko manjša uteha za vse zapravljene priložnosti, zaradi katerih je reprezentanca ostala brez tako želenega drugega mesta.
1