Štirje remiji, dve drami in Zahovič

Zlatko Zahovič

Nogometaš, ki je najbolj zaznamoval dosedanje štiri obračune Slovenije s tokratnim nasprotnikom, je nedvomno Zlatko Zahovič. Pri vseh štirih remijih se je o njem na veliko pisalo. Pri prvem s 3:3 je zabil dva gola in prispeval podajo, pri drugem je izid izenačil v zadnjih sekundah tekme, pri tretjem je spet podal. Pri četrtem ni igral, a je takrat dvignil veliko prahu. Prvič v dvanajstih letih ga namreč ni bilo v reprezentanci iz preprostega razloga – ker selektor nanj ni računal in ne zaradi kazni ali poškodbe. Odtlej vnaprej izbrani vrsti ni več igral.

Nazadnje sta se Slovenija in Srbija, takrat še pod imenom Srbija in Črna gora, pomerili avgusta pred šestimi leti v prijateljski tekmi, ki je bila prva Branka Oblaka v vlogi selektorja. Ta takrat v reprezentanco prvič ni vpoklical Zlatka Zahoviča, kljub temu, da je ta blestel v pripravljalnih tekmah lizbonske Benfice. Je pa zato vpoklical številne nove reprezentante, med drugim je prvič priložnost ponudil tudi takrat 19-letnemu Zlatku Dediču, ki je bil po vstopu v igro tudi blizu zadetka, po strelu od daleč je zatresel vratnico. Gostje so sicer zabili prvi gol, nato pa je izid, kako drugače kot s prostega strela, izenačil Nastja Čeh. Od zdajšnjih reprezentantov sta igrala še Robert Koren, Branko Ilič in Matej Mavrič. To je bila hkrati tudi zadnja tekma na kultnem štadionu za Bežigradom.

Milan Osterc

V predzadnji tekmi rednega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo so Slovenci osvojili zlata vredno točko, ki jim je kasneje, ko so v zadnjem krogu premagali Ferske otoke, zagotovila drugo mesto in odhod v dodatne kvalifikacije in kasneje tudi na SP. Slovenci so po golu Željka Milinoviča z glavo po kotu Zlatka Zahoviča, ki se je kasneje sicer poškodoval in moral predčasno z igrišča. Domačini so izenačili že na začetku drugega polčasa, a jim kaj več ni uspelo in Slovenci so v deževnem Beogradu proslavili remi. Milan Osterc je imel v drugem delu igre celo priložnost za zmago, a se ni najbolje izkazal.

Po presenetljivem remiju na Ferskih otokih, zmagi nad Luksemburgom in remiju doma proti Švici so v marčevskem delu takratnih kvalifikacij najprej gostovali v Rusiji in remizirali, štiri dni kasneje pa gostili Jugoslavijo za Bežigradom. V prvem polčasu so gostje zabili za 1:0, Slovenija pa je do izenačenja prišla tik pred zdajci. Ko so mnogi gledalci že zapuščali štadion, je Zlatko Zahovič mojstrsko izvedel prosti strel in z golom v četrti minuti sodnikovega podaljška Sloveniji prinesel remi.

Kdo se ne spomni zgodovinske prve tekme Slovenije na velikih tekmovanjih? Ki je bila za nameček tudi najbolj razburljiva od vseh, ki jih je odigrala doslej. In ena najlepših tekem na evropskih prvenstvih vseh časov, ki jo mnogi še dandanes opevajo. Slovenci smo pred krstnim nastopom na veliki sceni upali na remi, a po odlični igri so naši nogometaši v 57. minuti vodili že s 3:0! Najprej se je v prvem polčasu v kazenskem prostoru odlično znašel Zlatko Zahovič, nato je sledilo odličnih 15 minut drugega dela igre. V 52. minuti je Miran Pavlin z glavo po kotu Zahoviča zadel za 2:0, že pet minut kasneje pa je slednji izkoristil veliko napako nasprotnikove obrambe, prestregel podajo, stekel proti vratom Jugoslavije in še tretjič matiral njenega vratarja. Ko je bil tri minute kasneje, potem ko ga je sprovociral Sašo Udovič, izključen še Siniša Mihajlović pri Jugoslaviji, se je zdelo, da je tekma odločena. ''Jugoslavijo lahko reši le še naravna katastrofa!'' se je takrat drl komentator RTV Slo Igor Bergant. Ta se k sreči ni zgodila, je pa kljub temu Jugoslavija z igralcem manj prišla do remija. V pičlih šestih minutah sta tri gole zabila Savo Milošević, ki je zadel dvakrat, in Ljubinko Drulović in tekma se je končala z remijem s 3:3. To je bila nesporna poslastica prvenstva.