Trojček Ačimoviča, Milaničev bes in šok pri 'ribičih'

Uvodno kvalifikacijsko dejanje za mlado državo na sončni strani Alp se je pripetilo 7. septembra 1996. V Ljudskem vrtu, žal so se tribune zaradi pregrešno dragih vstopnic napolnile le do polovice, je gostoval svetovni podprvak Italija. Motiv slovenske reprezentance je bil ogromen. Dogodki na igrišču so pokazali, da so bili znameniti ''Azzurri'' zreli za poraz, a jim je na pomoč priskočila sodniška trojka. Več kot veljaven zadetek Darka Milaniča, žoga se je od prečke odbila vsaj meter čez golovo črto, a je ostal stranski sodnik navkljub negodovanju občinstva, še bolj pa slovenskih igralcev, nem, bi Sloveniji zagotovil dragoceno zmago, tako pa je ostalo pri neodločenemu rezultatu.

Slovenija je dvakrat kvalifikacijski ciklus odprla v Atenah.

Dve leti kasneje je Slovenija lov na vstopnico za svetovno prvenstvo v deželi ''galskih petelinov'' začela v Atenah. Grki so se izkazali za premočnega tekmeca in Verdenikove izbrance, do konca ciklusa so zbrali le eno točko, ugnali z 2:0. Zgodovina se je ponovila leta 1998. Grčija in Slovenija sta se na žrebu ponovno srečali v istem bobnu. Tokrat je goste vodil Srečko Katanec in opozoril nogometno Evropo, da se majhne, a pogumne Slovenije nikakor ne sme podcenjevati. Dva zadetka Zlatka Zahoviča sta zadoščala za odmevni remi, ki je sprožil v slovenski reprezentanci dodatno iskro, s pomočjo katere se je začela pisati zgodovinska pravljica s srečnim koncem, nastopom na EP 2000.

Ačimovič napolnil mrežo Moldavije

V novem tisočletju se je Slovenija na začetku kvalifikacij prvič predstavila na Ferskih otokih, s katerimi se bo pomerila tudi v ciklusu za EP 2012. Čeprav je imela udeleženka Eura v Belgiji in na Nizozemskem tik pred koncem rednega dela (pričakovano) prednost dveh zadetkov, so zaključne minute pripadle gostiteljem. Simpatični ''ribiči'' so z dvema zadetkoma in presenetljivo točko nekoliko omilili nogometno evforijo, zraslo na zeljniku nepozabne ''zlate'' generacije.

Milenko Ačimovič je v kvalifikacijah za SP 2006 nosil kapetanski trak.

Leta 2002, le nekaj mesecev po kaotični vrnitvi z Daljnega vzhoda in Katančevem odstopu, je krmilo državne vrste še tretjič prevzel Bojan Prašnikar in za začetek brez večjih težav osvojil tri točke proti skromni Malti (3:0). Od nastopa na Portugalskem ga je na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij s Hrvaško delilo le dobrih 20 minut. Nov ciklus, tokrat so se moštva potegovala za nastop na SP 2006, je na selektorskem stolčku vodil Branko Oblak. V uvodnem delu je navdušil. V Celju je po nepozabni noči kapetana Milenka Ačimoviča ''padla'' Moldavija (3:0), remi v Glasgowu in zlata vredna zmaga nad Italijo (1:0) pa sta Slovenijo znova vrnila na naslovne strani. Žal idila ni trajala dolgo, Slovenija je v skupini končala na četrtem mestu.

Kekova četa neporažena na Poljskem

Oblakov popravni izpit se ni razpletel po želenih notah. Na zahtevnem gostovanju v Sofiji je slovenska obramba zdržala slabih 60 minut, nato pa se je mreža Bojana Mavriča zatresla trikrat. Kmalu je sledila sprememba na mestu selektorja. Prišel je Matjaž Kek in preostanek ciklusa žrtvoval za uigravanje pomlajene izbrane vrste. Osvojil je nečastno predzadnje mesto, si nakopal nezadovoljstvo navijačev, ki pa je kmalu spolzelo, saj so se njegovi ''fantje'' v prihodnjih kvalifikacijah (SP 2010) predstavili v povsem prerojeni vlogi.

Veselje Zlatka Dediča po izenačujočem zadetku na tekmi v Wroclawu.

Točke so se osvajale kot po tekočem traku. Za začetek je Slovenija ostala neporažena pri drugi favoritinji skupine (prva je bila Češka). Zadetek Zlatka Dediča na Poljskem je predramil soigralce, ki so si kasneje priigrali nastop na svetovnem prvenstvu v JAR. Kako se bo Kekova četa odrezala v petek, ko bo prvič kvalifikacijski ciklus ''krstila'' na domačih tleh?