Petek, 5. 4. 2024, 4.00
3 tedne, 3 dni
Lan Jovanović
Golobradi mladenič, ki občuduje Jana Oblaka in si v šoli izposoja zvezke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,23
Lan Jovanović je še jeseni branil na mladinskih tekmah, spomladi pa postal prvi vratar Aluminija. Prejšnji mesec je dopolnil 18 let.
Slovenija ima Jana, Aluminij pa Lana. Govor je o prvih vratarjih. Slovenska reprezentanca bo odpotovala na Euro s kapetanom Janom Oblakom, enim izmed najboljših čuvajev na svetu, ki ga občuduje tudi 18-letni Lan Jovanović. "Lahko rečem, da je moj vzornik," nam je povedal Velenjčan, ki ga s Kidričani, za katere nastopa tudi njegov brat Sandro, čaka krčevit boj za obstanek. Danes bo skušal prekrižati načrte Mariboru. To bo jubilejni deseti nastop mladeniča v 1. SNL, o katerem bi lahko še veliko slišali.
Pravijo, da na mladih svet stoji. V Kidričevem se tega držijo dosledno, zlasti trener Robert Pevnik, ki v tej sezoni prisega zgolj na mlade vratarje. Med njimi je najmlajši Lan Jovanović. Pred tedni je dopolnil komaj 18 let. Postal je polnoleten, začel braniti v prvi ligi, a se v njegovem življenju ni veliko spremenilo. "V bistvu le to, da sem lahko začel delati vozniški izpit," se je zasmejal Velenjčan, ki mu je strokovno vodstvo Kidričanov v spomladanskem delu namenilo odgovorno vlogo.
V obrambi Aluminija tesno sodeluje s Tinom Martićem.
Klub se namreč poteguje za obstanek, tako da je pomembna prav vsaka tekma, med vratnicama pa stoji mladenič, ki je še pred kratkim branil le za mladince. "Pritisk je prisoten, a ga skušam spraviti na najnižjo možno raven. Soigralci mi zelo pomagajo in me spodbujajo. Motivirajo me do te mere, da ne razmišljam o ničemer drugem kot le o nogometu," se 18-letni čuvaj mreže soigralcem, med njimi je tudi njegov tri leta starejši brat Sandro Jovanović, zahvaljuje za izkazano podporo in motivacijske prijeme.
To je zelo pomembno, saj je 1. SNL priča neverjetni gneči pri dnu razpredelnice. Aluminiju skušajo pokvariti načrte tako Domžale, Rogaška kot tudi zadnjeuvrščene Radomlje, zato bi bilo lahko, kar zadeva vprašanje, kdo bo zapustil elito, napeto vse do zadnjega. "Naš cilj je znan. Želimo si izboriti osmo mesto," bi bil najbolj srečen, če bi lahko z Aluminijem čare in lepote, a tudi nepredvidljive ovire prve lige odkrival tudi v prihodnji sezoni. Za zdaj so mu zelo všeč.
Najprej ga je opazil Dabanović, nato še Pevnik
V Velenju je bil pri mladincih njegov trener Zoran Pavlović, v Kidričevem pa Mladen Dabanović. "Po dveh treningih in eni tekmi mi je dal priložnost. Hvala mu," je izpostavil.
Čeprav je doma v Velenju, je hitro vzljubil Kidričevo. Tudi po zaslugi brata Sandra Jovanovića, ki se je za takšen korak odločil pred njim, a tudi Mladena Dabanovića, nekdanjega vrhunskega vratarja in slovenskega reprezentanta, ki je prepoznal njegov talent in mu namenil priložnost pri mladincih Aluminija. Ker je opozarjal nase tudi tam in je dober glas o njegovih zmožnostih prišel tudi do drugih, je priprave na spomladanski del začel pri članih.
Lanove pravljice pa s tem ni bilo konec, na roko so mu šle tudi srečne okoliščine, zdravstvene težave nekaterih starejših stanovskih kolegov. Tako je postal prvi izbor trenerja Roberta Pevnika in nanizal devet nastopov. To pa ni kar tako, nenazadnje je govora o golobradem srednješolcu.
V šoli mu gredo na roko
V šolski klopi zaradi nogometnih obveznosti ne sedi tako pogosto kot sošolci in sošolke.
Ga dejstvo, da redno nastopa v 1. SNL, kaj ovira pri njegovem šolanju, kjer na srednji šoli za strojništvo, geotehniko in okolje v Velenju obiskuje tretji letnik?
"Niti ne, saj se mi v šoli prilagajajo glede testov in ocen. Gredo mi na roko, tako da lahko v šolo hodim malce manj pogosto kot drugi ter nato vse nadoknadim z izpiti," se šoli zahvaljuje za razumevanje. Brez njihove pomoči ne bi mogel imeti tako dobrih ocen. "So na zadovoljivi ravni in ne trpijo. Sem kar zadovoljen z njimi. Sem nekje v povprečju," ne skriva zadovoljstva srednješolec, ki bi bil rad v povprečju tudi z Aluminijem v 1. SNL. To pa bi pomenilo, da bi si tudi zagotovil obstanek.
Sošolci ga razumejo, večkrat ga pridejo bodrit na tekme. Glede natrpanega urnika in učenja mu je veliko lažje, če igra tekme konec tedna, če pa se zgodi, da brani tudi med tednom, se znajde po zdaj že ustaljenem receptu. "Takrat prosim sošolce, da mi posodijo zvezke, in prepišem snov. Za zdaj se je še vedno izkazalo za dobro," je vesel, da ima tako razumevajoče sošolce. Določene stvari glede strojništva ga zanimajo, a za zdaj še ne do te mere, da bi nadaljeval šolanje na fakulteti. Dodaja, da je o tem še nehvaležno govoriti, saj mora najprej videti, v katero ga bo peljal nogomet.
Tako se je na tekmi z Olimpijo razveselil srečanja z nekdanjim nogometašem Aluminija Markom Brestom.
Danes si bo veliko njegovih sovrstnikov privoščilo sproščen večer, zabavo, vendarle je govora o petku, on pa bo na delu na nogometni tekmi med vratnicama, na drugi strani pa slovenski velikan Maribor. Zaradi odrekanja, ker mora odmisliti takšen petkov način druženja z vrstniki, ni prav nič slabe volje. "Trenutno mi je nogomet v veliko veselje, tako da v teh letih prav nič ne zamujam," je svoje srce posvetil nogometnim ciljem.
Vsem je bilo hudo, ko je obležal v postelji
V jesenskem delu je v dresu Aluminija močno izstopal njegov starejši brat Sandro Jovanović. Pri 21 letih je postal mladi reprezentant, nato pa je doživel še dodatno čast, saj ga je selektor članske ekipe Matjaž Kek uvrstil na seznam kandidatov za prijateljsko tekmo "B-reprezentance" v ZDA.
Sandro Jovanović je kandidiral za prijateljsko tekmo med Slovenijo in ZDA, a nato zaradi bolezni ni mogel odpotovati v San Antonio.
Dresa z državnim grbom pa vendarle ni oblekel. Zaradi bolezni sploh ni odpotoval v Teksas, ampak ostal doma. "Vsem v družini nam je bilo hudo. Zelo smo bili žalostni, da se mu je to pripetilo. Imel je pljučnico, deset dni sploh ni mogel iz postelje. Res škoda," se spominja žalostnega obdobja, ko je zaradi višjih sil splavala po vodi edinstvena priložnost, da bi njegov brat zaigral za člansko reprezentanco Slovenije. Tako sta dvoboj spremljala v domačih naslanjačih in zaploskala rojakom za zmago z 1:0.
V Sloveniji se odlično dela z vratarji
Kapetan slovenske reprezentance in dolgoletni prvi vratar Atletica Jan Oblak še vedno spada med najboljše čuvaje mreže na svetu.
Njegov vzornik je Jan Oblak, zelo všeč sta mu bila tudi Samir in Jasmin Handanović. Da se je odločil za položaj vratarja, pa je zaslužen tudi njegov oče. Tako je nadaljeval družinsko tradicijo. Podobno kot pri Oblakovih v Škofji Loki.
"V Sloveniji se odlično dela z vratarji. Uspehi niso naključni. Že v mladinskem pogonu je veliko vratarjev, ki opozarjajo nase," je razkril del odgovora, zakaj Slovenija v zadnjih desetletjih, zlasti zaradi Handanovićev in Oblaka, predstavlja takšno vratarsko velesilo. "Na Oblaka sem vedno gledal s posebnimi očmi. Je moj vzornik. Nenazadnje že toliko let tako uspešno igra za Atletico," zelo spoštuje španskega klubskega velikana, a obenem priznava, da je vendarle navijač Barcelone.
Imel je srečo, da se je uvrstil v člansko ekipo
Ena izmed dveh bratskih navez v 1. SNL v tej sezoni. Danes se bosta pomerili med seboj. Sandro in Lan Jovanović (na fotografiji) proti Janu in Žigi Repasu (oba Maribor).
Razlika med mladinsko in člansko prvo ligo je po njegovem mnenju ogromna. Skoraj kot dan in noč. "To se vidi zlasti po hitrosti spremljanja odločitev. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se na to navadil," je priznal, da mu treningi še niso pričarali tega, s čimer bo imel opravka v Prvi ligi Telemach. Ko pa je začel braniti, je hitro videl, kakšna je razlika. "Zaradi velike želje, vedno sem želel biti uspešen v članskem nogometu, sem lažje prebrodil ta prestop kot bi ga sicer," opozarja sovrstnike, kako zahteven je prehod iz mladinske v člansko konkurenco.
Glede na to, da se trener Pevnik po njegovem debiju ni več odločal za spremembe na položaju vratarja, je očitno zadovoljen s tem, kar ponuja mlajši izmed bratov Jovanović. "Očitno me to prikazuje v pozitivni luči. Moram pa priznati, da sem imel srečo, da sem se sploh uvrstil v člansko ekipo," je še enkrat ponovil, kako se mu je "izšlo" zaradi zdravstvenih težav stanovskih kolegov. A tudi v nogometu se večkrat izkaže, da sreča spremlja hrabre. In brez sreče le redkokdo izpolni vse cilje.
Nekateri mlajši vratarji nastop v 1. SNL okusijo zgolj zaradi pravila nujnosti nastopa vsaj enega slovenskega nogometaša, mlajšega od 21 let, v začetni enajsterici, in nato hitro po začetnem pisku zapustijo zelenico, pri Jovanoviću pa je drugače. Brani od prve do zadnje minute.
Prvi, ki je zatresel njegovo mrežo, je bil Iličić
Ko je 11. februarja debitiral v 1. SNL, je njegovo mrežo kot prvi z bele točke zatresel Josip Iličić.
Tako naj bi bilo tudi danes, ko bo imel kot "šumar" opravka z močnim Mariborom, ki v spomladanskem delu osvaja veliko točk in se je zasidral na tretjem mestu. Na vijolice ga vežejo zanimivi spomini, saj je v 1. SNL debitiral ravno v Ljudskem vrtu. In to ravno proti klubu, ki mu je veliko pomenil v mladosti. Tisto srečanje je izgubil z 0:7, a bil vseeno med boljše ocenjenimi igralci Aluminija, kar veliko pove o tem, kako so Kidričani odigrali. Prvi nogometaš, ki ga je premagal, je bil eden in edini Josip Iličić. "Prvi gol sem dobil z bele točke. Ko je sodnik dosodil kazenski udarec, sem takoj vedel, kdo ga bo izvajal. Jojo je nepredvidljiv. Nikoli ne veš, v katero smer bo udaril. Ali pa kar po sredini, kot je v mojem primeru." Pojasnil nam je, da je v Ljudskem vrtu čutil tremo le do začetka ogrevanja, nato pa je izginila.
Čeprav je v Mariboru prejel sedem zadetkov, tri je dosegel Arnel Jakupović, to ni bila njegova najnapornejša tekma. Še več dela je imel na zadnji tekmi, na kateri je Aluminij poskrbel za senzacijo in v gosteh spravil v slabo voljo vodilne Celjane (2:2). Zadnji so na njegova vrata udarili kar 36-krat, a ga premagali le dvakrat. Jovanović se je izkazal z izjemnimi posredovanji, v izdihljajih srečanja je nekajkrat v slabo voljo spravil Gregorja Bajdeta. "Dober občutek je, ko imaš toliko dela, a zasluženo osvojiš točko proti vodilni ekipi. Res lepo." Danes jo bo skušal zagosti še vijolicam.
Danes bo vpisal okrogli deseti nastop v Prvi ligi Telemach.
"Na tribunah pričakujem veliko ljudi. To se tudi spodobi, saj prihaja Maribor. Za nas se nič ne spremeni. Naš trener poudarja, da se na vsaki tekmi borimo za tri točke. Nič drugače ne bo niti tokrat. Gremo na zmago," je prepričan, da v dvoboj ne bo vstopil z bolečim spominom na 0:7 v Ljudskem vrtu. "Ne, na tisto sem že pozabil in ga odmislil," tokrat pričakuje veliko ugodnejši razplet.
Ponosen na dresa Handanovića in Rozmana
Dres Jasmina Handanovića ima v njegovem domu posebno vrednost.
V mlajših letih je bila v njegovem srcu prisotna tudi navijaška ljubezen do Maribora. Zlasti v obdobju, ko so vijolice dosegale odmevne evropske rezultate. Takrat se je odpravil na srečanje med Mariborom in Rudarjem v Ljudski vrt, kjer je bil med izbranimi dečki, ki so delali druščino nogometašem ob prihodu na zelenico. In zgodilo se je nekaj veličastnega. "Za roko sem držal Jasmina Handanovića in ga vprašal, ali bi lahko po tekmi dobil njegov dres. In res. Po tekmi se je spomnil name in mi ga podaril. Bil sem presrečen," je vedno bližje trenutku, da bi ga lahko tudi oblekel. Ko je bil še majhen deček, se mu je zdel dres visokega Jasmina Handanovića, dolgoletnega prvega vratarja NK Maribor, ogromen, zdaj, ko je zrasel tudi sam, pa je vedno bolj primeren.
To pa ni edini dres znanega nogometaša, ki ga ima Jovanović doma. Po zadnji tekmi si je izmenjal dres tudi z vratarjem Celja Matjažem Rozmanom, ki se mu v 1. SNL nasmiha že drugi državni naslov z ekipo iz knežjega mesta. "Rozman je pred leti branil tudi v Rudarju. Zgodilo se je povsem naključno. Videla sva se v slačilnici, v rokah je držal svoj dres, pa sva se pogovarjala in se dogovorila, da si ga zamenjava. To mi veliko pomeni," zelo ceni Rozmana, ki je od njega starejši kar 19 let. "Ima ogromno izkušenj in ne dela skoraj nič napak. Od njega se lahko veliko naučim," se zaveda, da je pred njim še dolga pot dokazovanja.
Na zadnji tekmi v Celju je blestel in pomagal Aluminiju do točke (2:2) proti vodilnemu klubu, po dvoboju pa si izmenjal dres z Matjažem Rozmanom.
Danes bo pod žarometi v Športnem parku Aluminija dopolnil svoj prvi manjši jubilej. Branil bo na deseti prvoligaški tekmi in Aluminiju pred polnimi tribunami, na takšnih tekmah najraje brani, skušal preprečiti Mariborčanom, da bi se veselili polnega uspeha. Kidričani se zavedajo pomembnosti tekme, zvečer bo na štajerskem spopadu, začenja se ob 20.15, še pestro.
