Na vrhu Real, naslov brani Chelsea

Tekmovanje za naslov najboljšega na Stari celini se je pričelo že leta 1955, ko je pet zaporednih naslovov osvojil madridski Real. Slednji je tudi najuspešnejši klub v Evropi. Turnir se je začel z idejo francoskega časnika L'Equipe in njegovega takratnega urednika Gabriela Hanota. Zbrali so prvake iz posameznih držav (14-16 klubov) in tekmovanje se je zaradi tega vse do leta 1991 imenovalo pokal državnih prvakov. Državni prvaki so vse do finala igrali po sistemu na izpadanje. Že od samega začetka pa tekmovanje poteka sredi tedna v večernem terminu. Prva tekma je bila na sporedu 4. septembra 1955, ko sta se srečala Sporting iz Lizbone in Partizan iz Beograda.

V sezoni 1992/93 se je začela revolucija. Na podlagi tega sistema¸ko je pred izločilnimi boji še skupinski del, klubi tekmujejo tudi sedaj. Sprva se je najboljših osem klubov razporedilo v dve skupini po štiri in igralo se je po dvokrožnem sistemu. Od sezone 1999/2000 velja, da se iz najuspešnejših držav po koeficientu uspešnosti, kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Vodstvo tekmovanja je storilo še korak dlje in v sezoni 2003/04 uvedlo sedanji način. Tako so izpustili drugi krog s skupinami in po dva najboljša iz skupinskega dela se takoj uvrstita v osmino finala.

Prestižno lovoriko je doslej osvojilo 22 klubov. Odkar se tekmovanje imenuje liga prvakov, pa še nobenemu klubu ni uspelo ubraniti naslova. Najuspešnejša država s kar 13 naslovi je Španija, po dvanajst sta jih zbrali Italija in Anglija, po šest naslovov pa so osvojili nemški in nizozemski klubi. Leta 1991 je naslov osvojila tudi Crvena zvezda, Steaua iz Bukarešte pa je prvi klub z vzhodnega dela Evrope, ki mu je uspel ta podvig.

Belec in Krhin do naslova, podvig Maribora

Izmed slovenskih nogometašev sta doslej ligo prvakov osvojila Rene Krhin in Vid Belec. Štajerca sta bila uspešna z Interjem v sezoni 2009/10, pa čeprav nista aktivno sodelovala na igrišču. Veliko večjo vlogo je imel leta leta 1992 Srečko Katanec, ki je postal prvi Slovenec v finalu. Takrat je njegovo Sampdorio na Wembleyju pred več kot 70 tisoč gledalci z zadetkom Ronalda Koemana v 111. minuti podaljška premagala Barcelona. Nekdanji slovenski selektor je odigral celotno tekmo.

Tudi Zlatko Zahovič je leta 2001, ko je v 66. minuti vstopil v igro namesto Juana Sancheza, sodeloval v finalu lige prvakov. V prestolnici Lombardije je Valencia po streljanju enajstmetrovk doživela poraz proti Bayernu, na strani Špancev pa je takrat eno izmed njih zapravil tudi rekorder po številu nastopov za reprezentanco. "Bilo je nepozabno in fantastično, tako kot se tudi spodobi za finale najelitnejšega klubskega tekmovanja. Takrat ti gre skozi glavo celotna igralska kariera. Občutkov se enostavno ne da opisati, lahko bi dejal, da so takšni kot pri rojstvu otroka," se je enega vrhuncev svoje bogate igralske kariere dotaknil nekdanji napadalec Valencie.

Kar se slovenskih klubov tiče, je v sezoni 1999/2000 zgodovinski preboj med najboljše uspel Mariboru Teatanicu. Igral je v skupini z rimskim Laziem, kijevskim Dinamom in Bayerjem iz Leverkusna. V Kijevu je z 1:0 premagal Dinamo, v Leverkusnu pa remiziral z 0:0 proti Bayerju in osvojil štiri točke. V Rimu in v Mariboru je moral priznati premoč Laziu, iz Ljudskega vrta pa sta točke z zmago z 2:1 in 2:0 odnesla tudi Dinamo in Bayer.