Četrtek, 5. 9. 2019, 4.00
4 leta, 8 mesecev
Robert Lewandowski, portret
Poljski Beckham, ki mu je izbruh vulkana na Islandiji spremenil življenje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,37
3
Robert Lewandowski je zvezdnik svetovnega nogometa in z naskokom najboljši nogometaš Poljske, ki bo v petek zvečer obiskala Stožice.
Robert Lewandowski, glavni zvezdnik Poljske, ki bo v petek v za Slovenijo morda ključni tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2020 gostovala v Stožicah, spada med najboljše nogometaše, zagotovo pa najboljše napadalce na svetu. Na žalost tudi v Ljubljano prihaja v odlični strelski formi. Takšni, kot jo zvezdnik münchenskega Bayerna kaže zdaj že kar lepo število let. Kdo je 31-letni golgeter, ki mu v Nemčiji pravijo kar poljski Beckham?
S 184 centimetri nima ravno višine košarkarskega centra, a ni Lorenzo Insigne. Z 80 kilogrami ni sumoborec, a tudi kenijski tekač ne. Včasih je bilo precej drugače. Kot da bi zgodbe o uspehu nekaterih danes najboljših športnikov na svetu preslikale druga drugo, je tudi on moral na poti do slabe preskočiti marsikatero oviro in se pogumno spoprijeti s številnimi izzivi.
"Dober je, a je premajhen in presuh," so pred leti govorili danes zvezdniškemu poljskemu napadalcu, ki je na svet prijokal ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja v Varšavi in se rodil v športno družino. Njegova mama je bila profesionalna odbojkarica, njegov oče pa nekdanji evropski mladinski prvak v judu, ki se je bil velik nogometni navdušenec in se je v drugi poljski ligi v vlogi nogometaša tudi preizkusil, predvsem pa upal, da bo njegov sin v nogometnem svetu pustil veliko globlji pečat, kot ga je sam.
Nekoč je bilo drugače, a danes je zvezdnik Bayerna najbolj priljubljen Poljak. Uroš Korun, slovenski reprezentant, ki si nogometni kruh služi na Poljskem, pravi, da je tam kot bog. V Nemčiji je prav tako vedno v središču pozornosti. Takole so ga z ženo fotografi ujeli na Oktobrfestu.
Starši so že ob njegovem rojstvu vedeli, da bo zaslovel
"Dali mu bomo ime, ki ne bo preveč zapleteno. Da ga bodo ljudje, ko bo slaven in znan, lažje razumeli," sta, ko sta izbirala njegovo ime, pred dobrimi tremi desetletji razmišljala njegova starša. Tako vsaj pravi zanimiva anekdota, ki prihaja iz Poljske in so nam jo potrdili tudi tamkajšnji novinarji.
In tako se je 21. avgusta 1988 rodil danes eden od najboljših, če ne kar najboljši napadalec na svetu, zagotovo pa najboljši, ko beseda nanese na učinkovitost v nasprotnem kazenskem prostoru v zadnjih nekaj letih. Da je postal to, kar danes je, je moral vztrajati kar nekaj časa, preskočiti marsikatero oviro in preživeti marsikatero neprespano noč.
Lov na očetove in seveda tudi svoje sanje je začel pri domačem klubu Varsovii iz Varšave, za katero je v mlajših selekcijah v eni sezoni zabil več kot 150 golov, od tam pa s 17 leti odšel v varšavsko Legio, očetov najljubši klub. Tam je ostal le eno leto in bil član rezervne ekipe, potem so ga, "čeprav se je videlo, da ima odličen občutek za gole", ob fizičnih lastnostih, zaradi katerih "nikoli ne bo vrhunski nogometaš", odslovili.
Na Poljskem ga v mladih letih niso jemali resno, potem se je prebil do prve lige, zasijal v dresu Lecha Poznana in postal najboljši poljski napadalec, kmalu pa tudi nogometaš.
Ko so ga odslovili, se je odločil, da mu bo uspelo
Ni se predal, pa čeprav je vmes doživel še veliko večji udarec, nepričakovano je s 16 leti ostal brez očeta, in pot nadaljeval v poljski tretji ligi. "Takrat se je šele zares odločil, da bo uspel in na poti do tega cilja ga ni moglo ustaviti prav nič," o dogodku iz leta 2006 danes pravi njegov agent.
Takrat je odšel v Znicz Pruszkow in zanj v prvi sezoni v tretjeligaški konkurenci zabil 15 golov. Bilo je dovolj, da je Znicz skočil v drugo ligo. Tam je svoje številke še izboljšal, bil z 21 goli najboljši strelec drugoligaškega tekmovanja in pri 19 letih utripal na radarju številnih najboljših poljskih pa tudi tujih klubov. Najhitrejši so bili pri prvoligašu Lechu iz Poznana. V prvi sezoni je za nov klub v vseh tekmovanjih zabil 20 golov in z njim osvojil pokalno lovoriko. V drugi je v Poznan prinesel prvi naslov državnega prvaka po skoraj 20 letih čakanja in bil z 18 goli najboljši strelec najboljše poljske nogometne lige.
Nemci jima pravijo "poljska Beckhama"
Anna Lewandowski, žena slovitega poljskega nogometaša Bayerna Münchna, svojemu možu na športni poti trdno stoji ob strani, saj ga dobro razume. Vrhunska športnica je bila do poroda tudi sama. Je namreč uspešna karateistka, ki je osvojila tri medalje na članskih svetovnih in dve na evropskih prvenstvih, pohvali pa se lahko tudi s kar 29 naslovi poljske prvakinje v različnih kategorijah.Poročena sta od poletja 2013, v prvi polovici leta 2017 pa sta dobila prvega otroka, punčko Klaro. Gospa Lewandowski je tudi strokovnjakinja za zdravo prehrano, tako da je svojemu možu v veliko pomoč pri sestavi zanj optimalnega jedilnika.
Zvezdniški par v javnosti vzbuja precej pozornosti, nemški mediji pa so ju poimenovali kar "poljska Beckhama".
Zaradi izbruha vulkana je ostal brez selitve na Otok, ...
Jasno je bilo, da je napočil trenutek za skok med boljše in predvsem bogatejše nogometne klube. Na vrata Lecha so trkali številni klubi z vseh koncev Evrope, v Poznanu so si obetali nekaj milijonski zaslužek in ga tudi dobili, a ne od tam, od koder so denar sprva pričakovali. Zanj se je namreč zanimal takratni član angleške premier lige Blackburn, katerega trener Sam Allardyce, poznejši kratkotrajni angleški selektor, se je v Poljaka zaljubil. Spomladi 2010 je že imel kupljeni letalski karti in želel odpotovati na Otok, kjer bi verjetno dokončal prestop in podpisal pogodbo, a potem je usoda hotela, da se to ni zgodilo. Takrat je namreč izbruhnil vulkan Eyjafjallajökull na Islandiji, zaradi prahu, ki se je nabral v zraku, pa onemogočil komercialne lete po vsej Evropi. Tudi na Poljskem.
Leta 2013 je v ligi prvakov torpediral Real, uničil sanje Joseja Mourinha o evropskem naslovu v Madridu in postal prvi nogometaš, ki je v polfinalu lige prvakov na eni tekmi dosegel štiri gole.
... se preselil v Nemčijo in torpediral Joseja Mourinha
Ostal je brez odhoda v najbogatejšo evropsko nogometno ligo, a na novo priložnost ni čakal dolgo. Malo za tem je zvestobo obljubil Borussii Dortmund in se za nekaj manj kot pet milijonov evrov preselil na znameniti Westfallenstadion. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo vulkana, a poleti 2010, v času katerega je praznoval 22. rojstni dan, se je njegovo življenje obrnilo na glavo. V prvi sezoni pri Borussii Dortmund je bil pred nasprotnikovimi vrati v prvi izmed dveh za Borussio šampionskih sezon v nizu še nekoliko sramežljiv, a potem sta sledili eksplozija in ogenj, ki gori še danes. Zdi se, da celo močneje, kot je kadarkoli.
Po poškodbi Paragvajca Lucasa Barriosa, ki ga je takrat trener Jürgen Klopp videl kot prvega napadalca, je dočakal pravo priložnost, jo izkoristil in se ni več ustavil. V štirih sezonah pri Borussii Dortmund je zabil 103 gole v vseh tekmovanjih, bil z njo dvakrat nemški prvak, osvojil nemški pokal in superpokal, leta 2013 pa zaigral tudi v finalu lige prvakov. Prav v tem tekmovanju in prav v tisti sezoni je na poti do finala nase širni nogometni svet opozoril na stopnički pred njim, ko je na prvi tekmi polfinala proti Real Madridu Joseja Mourinha pri veličastni zmagi Borussie v Dortmundu s 4:1 španskemu velikanu nasul kar štiri gole in postal prvi nogometaš, ki mu je kaj takega v tej fazi tekmovanja uspelo.
Štirje goli v mreži Reala:
V Dortmundu z njim niso zaslužili niti evra
Jasno, po številnih golih v najmočnejši nemški ligi in v Evropi je Dortmund zanj počasi postal pretesen, klici najbogatejših klubov na svetu pa vse bolj mamljivi. Selili so ga sem in tja, omenjali rekordne odškodnine, a nato je pri Borussii ostal vse do izteka pogodbe, za konec pa odšel na za Dortmundčane najslabši možni način. Napadalec, vreden sto in še nekaj milijonov evrov, je prestopil v vrste največjega tekmeca Bayerna Münchna, brez, da bi na račun Borussie kapnil evro za odškodnine. Pogodbo z nemškim nogometnim gigantom je podpisal že pol leta pred tem.
S tem se je seveda močno zameril vročekrvnim navijačem iz Dortmunda, ki pa so bili do njega kljub vsemu malce bolj mili, kot bi pričakovali. "Zaradi tega, ker je za naš klub vedno dal vse od sebe in se boril do zadnjega, seveda pa tudi zato, kaj vse so njegovi goli za naš klub pomenili," so takrat pojasnili nekateri.
Klubska statistika:
Poljska prva liga: 58 tekem/32 golov
Nemška pokalna tekmovanja: 54 tekem/39 golov
Poljska pokalna tekmovanja: 9 tekem/4 goli
Liga prvakov: 80 tekem/53 golov
Preostali evropski pokali: 24 tekem/7 golov
SKUPAJ: 506 tekem/342 golov
V Münchnu je začel zabijati še bolj pogosto
V Münchnu pa … Pet let, pet naslovov nemškega državnega prvaka, dva v pokalu in štiri v superpokalu, predvsem pa goli. Veliko njih. V 247 tekmah v vseh tekmovanjih jih je za klub s slovite Allianz Arene zabil kar 198 in je na dobri poti, da skoči na drugo mesto klubske lestvice strelcev vseh časov. Za drugouvrščenim Karlom-Heinzom Rummeniggejem zaostaja samo še za 21. Legendarni Gerd Müller je na vrhu s kar 564 zadetki neulovljiv.
V Nemčiji je osvojil že številne lovorike. Kar sedemkrat je bil že državni prvak, trikrat pokalni in štirikrat superpokalni prvak.
Eksplozija, ob kateri je obnemel tudi Josep Guaridola
Trikrat je bil v Münchnu najboljši strelec prve nemške lige in tako skupni izkupiček nagrad za nemškega strelskega kralja povišal na štiri, v Münchnu pa poskrbel še za številne neverjetne predstave, ob katerih je obnemel ves svet. Najbolj fantastična med njimi je zagotovo tista, ob kateri se je za glavo držal tudi Josep Guardiola, sicer v družbi Lionela Messija vajen vsega "hudega".
Sloviti Španec, ki je svoj trenerski talent takrat prodajal v Nemčiji, je z Bayernom septembra 2015 v nemškem prvenstvu proti Wolfsburgu zaostajal z 0:1 ob polčasu. Ko je videl, da je vrag vzel šalo, je na igrišče poslal svojega najboljšega napadalca, ki ga je takrat želel spočiti. Obrestovalo se je. Poljak je v 51. minuti, šest minut po prihodu na igrišče, zadel prvič, že devet minut pozneje pa je na semaforju v Münchnu pisalo 5:1. Vseh pet golov pa je zabil rezervist s številko 9 na hrbtu in s tem premaknil številne mejnike, ki jih bo v prihodnosti verjetno težko preseči. Naštejmo jih.
Takole je pred štirimi leti poziral s plaketami, ki jih je dobil za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.
S petimi goli je postal strelec največjega števila golov na eni tekmi nemškega prvenstva, ki je na igrišče prišel s klopi. Poskrbel je tudi za najhitreje dosežene tri gole v tamkajšnji najboljši nogometni ligi (3 minute in 22 sekund), enako pa seveda velja tudi za najhitreje dosežene štiri (5 minut in 42 sekund) in pet zadetkov (8 minut in 59 sekund). Ne samo v Nemčiji, ampak nasploh.
5 golov v 9 minutah v mreži Wolfsburga:
Z vsemi štirimi dosežki se je zapisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov in jeseni pred štirimi leti ponosno poziral s plaketami, ki jih je za ta dosežek dobil.
"Najboljših deset minut posameznika v zgodovini nogometa," so takrat njegovo neverjetno predstavo takrat opisali mnogi iz nogometnega sveta. Omenimo še to, da ni šlo za tekmo proti kakšnemu klubu z dna lestvica. Wolfsburg je bil takrat v odlični formi. Do padca v Poljakov mlin ni izgubil na 14 tekmah zapored.
Pogled na semafor, ki pove vse.
Sanja o ligi prvakov, ki se mu je večkrat izmaknila
Da bi kaj podobnega v Münchnu ponovil, ne gre verjeti. Da bo golov, ki jih bo za Bayern dosegel, še veliko, pa je zagotovo. Ravno pred dnevi so namreč bavarski navijači dobili najlepše možno darilo. Pogodbo z njimi je podaljšal do leta 2023.
"Osvojiti želim ligo prvakov," je ob tem sporočil napadalec in omenil tekmovanje, ki na njegovi bleščeči nogometni poti skrbi za manjši madež. Čeprav v elitnem evropskem klubskem nogometnem tekmovanju zabija kot po tekočem traku, do zdaj je v njem dosegel že 53 golov, v povprečju za enega potrebuje samo tekmo in pol, še nikoli ni šel čisto do konca in se v zgodovino nogometa za vselej vpisal kot evropski prvak.
S Josepom Guaridolo je trikrat prišel do polfinala lige prvakov, z Borussio Dortmund pa do finala, a je osvojil še ni.
V sezoni 2012/13 je z Borussio izgubil v velikem finalu. Sezono za tem se je od lova na evropski naslov poslovil v četrtfinalu. Sledile so tri sezone, v katerih je z Bayernom trikrat v nizu obstal v polfinalu.
V sezoni 2016/17 so se Bavarci poslovili v četrtfinalu, sezono za tem so spet prišli med najboljše štiri, a nič dlje, letos marca pa jih je že v osmini finala ustavil poznejši evropski prvak Liverpool.
Vedno blizu, a nikoli tam, torej. Morda se zgodi v naslednjih letih, kdo ve. Z njim v napadu je zagotovo možno vse.
Pol ure je v Mariboru odigral že daljnega leta 2009
Za reprezentanco je začel igrati v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010, v katerih je Poljska nastopala v skupini skupaj s Slovenijo.
Slovenija je do zdaj s Poljsko odigrala pet tekem in zabeležila le eno zmago, in sicer v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010, ko je v Ljudskem vrtu Poljake septembra 2009 pod vodstvom zdajšnjega selektorja Matjaža Keka raztreščila s 3:0.Na igrišče je zdajšnji prvi zvezdnik poljske reprezentance s klopi takrat prišel v 61. minuti, ko je Slovenija z goloma Zlatka Dedića in Milivoja Novakovića že vodila z 2:0. Potem je pečat veliki slovenski zmagi dal še Valter Birsa in s prvencem v slovenski majici postavil končni izid.
"Na igrišče je prišel s klopi in, čeprav so Poljaki izgubili, pokazal, da je zelo kakovosten. Tega se spominjam, seveda pa si niti jaz takrat nisem mislil, da bo pozneje postal to, kar je danes. Eden najboljših napadalcev na svetu, to je jasno," se je pred tokratno tekmo med Poljsko in Slovenijo na zvezdnika Bayerna v intervjuju za poljski športni dnevnik Przeglad Sportowy spomnil tudi Marko Šuler, nekdanji slovenski reprezentant, ki je na tisti tekmi zaigral.
To so bile tudi edine minute na tekmah proti Sloveniji, ki jih je najboljši strelec v zgodovini Poljske odigral. Ob začetku tistih kvalifikacij, ko sta se reprezentanci na Poljskem razšli z remijem 1:1, je sedel na klopi. Ko sta se Slovenija in Poljska pomerili nazadnje, novembra 2016 se je prijateljska tekma na Poljskem spet končala z remijem 1:1, ga ni bilo niti na klopi.
Prvenec po šestih minutah je posvetil pokojnemu očetu
Reprezentanca? Pred prihajajočo tekmo s Slovenijo zagotovo ne preveč dobra novica, ampak tudi v njenem dresu je zelo učinkovit.
Debitiral je oktobra 2010 pod vodstvom Lea Beenhakkerja v za Poljake neuspešnih, za Slovence pa uspešnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010, v gosteh pri San Marinu in pri zmagi z 2:0 do prvega gola prišel po vsega šestih minutah igre. "Posvečam ga svojemu pokojnemu očetu," je ganjeno povedal takrat.
Za prvi gol v reprezentančnem dresu je potreboval vsega osem minut.
Do naslednjega velikega tekmovanja, ki so ga leta 2012 Poljaki gostili na domačih tleh, je s številnimi goli na prijateljskih tekmah in seveda tudi tistih, ki jih je medtem kot po tekočem traku zabijal v klubski majici, na evropsko prvenstvo pripotoval kot udarni napadalec Poljske.
Na otvoritveni tekmi proti Grčiji je že po 17 minutah igre zabil prvi gol, a potem se je ustavilo. Proti Grkom so Poljaki iztržili remi, proti Rusiji v drugem krogu prav tako, v zadnjem pa izgubili proti Češki in se poslovili od tekmovanja.
Rekorder kvalifikacij za evropsko in svetovno prvenstvo
Na svetovno prvenstvo 2014 se Poljska ni uvrstila, prav tistega poletja pa se je takratni selektor Adam Nawalka odločil, da svojega z naskokom najbolj vrednega nogometaša postavi za kapetana in zadel v polno. Odkar pod ramenom nosi rdeč trak, je za Poljsko zabil kar 39 golov v vsega 46 nastopih!
Posebej zastrašujoč za slovenske navijače, ki ga bodo v petek zvečer gledali s tribun štadiona v Stožicah, je podatek o njegovi učinkovitosti v zadnjih dveh kvalifikacijskih ciklusih.
V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016, na katerem je s Poljaki obstal šele v četrtfinalu po porazu po enajstmetrovkah proti poznejši evropski prvakinji Portugalski, je zabil 13 golov in izenačil rekord Severnega Irca Davida Healyja v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.
V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018, na katerem so Poljaki potem izpadli v skupinskem delu, je svoj izkupiček še izboljšal. Ustavil se je pri neverjetnih 16 golih (Slovenija jih je, mimogrede, zbrala 12) in rekord vzel iz rok Cristiana Ronalda.
S Poljsko je do zdaj nastopil na enem svetovnem in dveh evropskih prvenstvih. S Poljsko, za katero je v teh kvalifikacijah na štirih tekmah zabil dva gola, v Ljubljano prihaja po nove tri točke, s katerimi bi se močno približal tretjemu.
V Ljubljano prihaja v fantastični formi
"No, morda pa trenutno ni v tako dobri formi in imamo srečo," si ob vseh norih statističnih podatkih, za katere skrbi iz meseca v mesec, morda pred petkovo tekmo v Stožicah še lahko reče kdo izmed tistih, ki navijajo za Slovenijo, pa niso najbolj natančni spremljevalci evropskega nogometnega dogajanja. "Škoda, ampak ne bo šlo," jim ob tem odgovorimo.
Nogometaš s številko 9 na dresu je v treh prvenstvenih nastopih v tej sezoni že pri šestih golih. V petih nastopih v vseh tekmovanjih je pri številki 7, za gol pa v povprečju potrebuje zgolj uro oziroma celo en samcat polčas, če upoštevamo zgolj prvenstvene nastope. Tolažimo se lahko le s tem, da je na zadnji prvenstveni zmagi Bayerna nad Mainzom s 6:1 zmogel le en gol.
Nič več deček in suhljat, ampak možakar, ki je v tem, kar počne – zabija gole -, najboljši na svetu. Za Poljsko jih je zabil že 57, kar je seveda še en rekord. Dame in gospodje, v Ljubljano prihaja Robert Lewandowski.
Reprezentančna statistika:
Svetovna prvenstva: 3 tekme/brez gola
Liga narodov: 3 tekme/brez gola
Kvalifikacije za SP in EP: 42 tekem/36 golov
Prijateljske tekme: 50 tekem/19 golov
SKUPAJ: 106 tekem/57 golov
3