Katie Melua in Josipa Lisac

"Ogenj še gori," sem "modro" ugotovil, ko sem jutro po spektakularni otvoritveni slovesnosti, ki jo je za nas obiskovalce nekoliko pokvarila le neverjetna vročina, pogledal skozi okno. Hja, očitno se je res začelo zares. To seveda pomeni, da se je spremenil tudi novinarski vsakdan v Pekingu.

"Oh, spet ti avtobusi," so družno zavzdihnili predstavniki slovenske sedme sile, zavedajoč se dejstva, da bodo v prihodnjih dveh tednih kar zajeten odmerek ur preživeli na uradnih prevoznih sredstvih. Mene je prvi tekmovalni dan iger pot najprej vodila do cilja cestne kolesarske dirke. Ko sem med približno uro dolgo vožnjo opazoval številne domačine na kolesih, sem si mrmral melodijo znanega hita britansko-gruzinske pevke Katie Melua, ki med drugim prepeva tudi o devetih milijonih kolesih v Pekingu. Ne vem sicer, če je v kvoto vštela tudi druščino, ki se je na prvi tekmovalni dan podala v boj s soparo in kilometri na poti do kolajn, a koles je v kitajski prestolnici res na milijone. Tiste, ki imajo najhitrejše lastnike, smo tokrat čakali ob delu mogočega Kitajskega zidu. Seveda sem izkoristil priložnost in se v družbi novinarja edinega slovenskega športnega časnika tudi sam sprehodil po delu velike znamenitosti, ki je nastala v obdobju dinastije Ming. Videl nisem prav daleč, saj se je zid hitro začel izgubljati v meglicah, na kar je pred dnevi opozarjal že selektor slovenske kolesarske vrste Martin Hvastija. Tako je v mojem glasbenem spominu Katie oder vsaj začasno prepustila Josipi Lisac. Hrvatica v svoji najbolj znani skladbi prepeva o – megli. Vsekakor pravšnja izbira glasbe za Peking …