Nov aplavz za Kozmusa

"Ob vsakem olimpijskem odličju bomo v Slovenski hiši pripravili slovesen sprejem," je slovensko novinarsko delegacijo ob prihodu v Peking podučil predstavnik za stike z mediji pri OKS in hkrati tudi press ataše Brane Dmitrović. Tedaj si seveda nismo mislili, da bo avtobusna linija med medijskim centrom in kar precej oddaljeno Slovensko hišo tako pogosta. A sprejemi se nizajo kot za stavo, za kar so zaslužni vrhunski dosežki naših športnikov. Ker pa se Slovenci nadvse hitro začnemo dolgočasiti in pritoževati nad monotonostjo, ponedeljkov odhod v slovensko rezidenco ni nikomur kaj prida dišal. Tudi uvodni, uradni del novega sprejema, katerega osrednji protagonista sta bila Rajmond Debevec in Primož Kozmus, je minil v pričakovanem slogu. Pohvale z vseh strani, nagovori predsednika OKS, slovenskega veleposlanika na Kitajskem, ministra Vizjaka … Njihove besede so bile pričakovane.

Podobno je bilo tudi, ko sta zbranim v improviziranem intervjuju spregovorila nosilca medalj. Nato pa je zehanje in zavijanje z očmi prekinil Kozmus. Tokrat brez kladiva. Brežičan je vnovič prosil za besedo in se prvič javno prikazal kot mož brez dlake na jeziku. "Pravijo, da sem skromen. Nisem. Napovedal sem odličje in ga osvojil. Osvojil sem ga, ker sem verjel in trdo delal. Lepo je poslušati lepe besede, da nekaj pomenijo tudi četrto, peto in šesto mesto. A to smo poslušali že v Atenah. Slišal sem mnogo obljub, ki pa niso bile izpolnjene. Upam, da se bo to popravilo. Skrajni čas je za sistemsko ureditev statusa vrhunskih športnikov in trenerjev," je med drugim dejal olimpijski prvak in nato v roke prijel zlato medaljo ter pomenljivo pogledal proti predsedniku OKS Janezu Kocijančiču. "Ta medalja veliko pomeni. Nameravam jo unovčiti," je pripomnil Primož, ki je pred tem olimpijski naslov poklonil- Sloveniji. Sledil je glasen aplavz. Glasnejši od vseh skupaj pred njegovim govorom. Ko je ploskal celoten avditorij, se je kislo nasmehnil tudi Kocijančič in hladno zaploskal. Olimpijski prvak je svoje povedal. Očitno je le napočil čas, ko bo trepljanje po ramah zamenjal argumentiran dialog. Naj le ne ostane zgolj pri čustvenih besedah brežiškega metalca kladiva.