Male in velike zgodbe dopinga na OI
Peking - Na pravkar minulih OI v Pekingu so zabeležili le šest primerov dopinga, kar je najmanj v zadnjih 12 letih. Vzorce, ki so jih na Kitajskem nabrali več kot 4000, pa bodo hranili kar osem let.
Kaj lahko se torej zgodi, da bo v naslednjih nekaj letih retroaktivno diskvalificiran še kakšen športnik in da bodo pekinške medalje menjale lastnike.
Upajmo, da se to ne bo zgodilo in verjemimo, da so bile igre 29. olimpijade res "čiste", a tovrstne goljufije športnikov niso nobena novost.
Male in velike dopinške zgodbe na OI:
1904: Anglež Thomas Hicks je zmagal na olimpijskem maratonu zahvaljujoč uporabi strihnina.
1960: Danski kolesar Knut Jensen je umrl med dirko po Rimu, potem ko je zaužil prevelik odmerek stimulansov. Tragični dogodek je vzpodbudil Mednarodni olimpijski komite, da je ustanovil prvo zdravniško komisijo, ki je oblikovala prvi seznam prepovedanih poživil.
1968: Prvi dopinški testi so se pojavili na igrah v Grenoblu in Mehiki. Prvi športnik, ki je padel na dopinškem testu, je bil švedski peterobojec Hans Gunnar Liljenvall. Zaradi uporabe ... alkohola.
1988: Kanadčan Ben Johnson je šprint na 100 metrov dobil v času 9 sekund in 79 stotink, kar je bil tedaj prepričljivo nov svetovni rekord. Drugo mesto je osvojil Američan Carl Lewis. Nekaj dni zatem je svetovna javnost izvedela, da si je Ben Johnson pomagal s stanozololom (steroidnim anabolikom), kar je povzročilo prvi odmevni škandal v zvezi z dopingom na OI.
2000: Na olimpijskih igrah v Sydneyju je ameriška atletinja Marion Jones osvojila pet medalj, od tega tri zlate. Sedem let pozneje je zaradi pritiska javnosti priznala, da si je pomagala z nedovoljenimi substancami, predvsem s sintetičnim steroidom THG, ki ga tedanji testi niso mogli zaznati. Mednarodni olimpijski komite ji je odvzel vse osvojene medalje.
2001: Ob izvolitvi je novi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge poudaril, da je njegova osnovna želja - olimpijske igre brez dopinga.
2002: Zimske olimpijske igre v Salt Lake Cityju so bile prizorišče prve obsežne akcije proti dopingu, ki jo je leto prej napovedal predsednik Jacques Rogge. Razkritih je bilo sedem kršiteljev, kar je skoraj dvakrat več, kot je bilo skupno prekrškarjev od leta 1924 do 1998. Trije primeri so se nanašali na zlate medalje v smučarskem teku - Larisa Lazutina, Olga Danilova, Johan Mühlegg.
2004: Olimpijske igre v Atenah so bile prve, na katerih so veljala svetovna protidopinška pravila. Ta so narekovala, da je kršitev pravil tudi, če se atlet ali atletinja ne udeležita testa. Takšen primer sta bila ravno domača predstavnika Kenteris in Thanoujeva, ki sta bila zaradi neudeležbe na testu izključena z iger. Skupno je bilo 26 kršitev pravil.
2006: Olimpijske igre v Torinu je zaznamoval škandal, v katerega so bili vključeni avstrijski smučarji tekači in biatlonci. V sobi avstrijskega zdravnika je lokalna policija odkrila cel kup nedovoljenih poživil. To je bila prva skupna akcija Mednarodnega olimpijskega komiteja, lokalne policije in italijanskega sodstva.
2008: Šest primerov dopinga je bilo zabeleženih na OI v Pekingu, kar je najmanj v zadnjih dvanajstih letih. Se je pa zato Mednarodni olimpijski komite prvič poslužil predolimpijskih testiranj, na katerih je bilo odkritih kar nekaj odmevnih primerov. Tako na OI ni potovalo pol ducata ruskih atletov in atletinj, pozitivni pa so bili tudi grški in bolgarski dvigalci uteži.
Foto: Reuters
