Silk market ne ponuja olimpijske kolajne

"Tudi če ne boš nakupoval, moraš obiskati 'Silk market'," mi je pred dnevi dejal receptor naše medijske vasi. Ker so organizatorji iger žensko tekmo v gorskem kolesarstvu prestavili s petka na soboto, se mi je po daljšem času znova ponudila zajetnejša časovna vrzel in priložnost za obisk te znamenite pekinške tržnice. Mogočni 'Silk market' je resnično nekaj posebnega, za nekatere nakupovalni raj, za druge pa zgolj zanimivost. V petih nadstropjih lahko človek vidi in kupi skorajda vse. Od tekstila, obutve, nakita, igrač, ur, spominkov, slik do najsodobnejšega tehničnega blaga. Tudi zastopanost "znamk" je sila pestra in vključuje vse največje ponudnike oblek in nakita. No, o originalnem izvoru tokrat ne bi izgubljali besed. Zanimiv pa je tudi plačilni sistem. Na ponujenem blagu boste namreč zaman iskali ceno. Slednja je pač stvar dogovora. Prodajalci, ki so kot po pravilu prijazno vsiljivi, imajo ob sebi vseskozi žepni računalnik. Ko pokažeš vsaj delen interes za nakup, prodajalec vtipka svojo ceno. Sledi naporno pogajanje in zniževanje cene do zaključnega dogovora.

Med olimpijskimi igrami so 'Silk market' preplavili tudi številni športniki. Slednji so za prodajalce še poseben izziv. Ob mojem obisku sta se med stojnicami sprehajali atletinji Sonja Roman in Nina Kolarič, bronasti Rajmond Debevec pa si je pred svojim nastopom tam kupil celo nova stekla za očala. Med številnimi znanimi obrazi sem pri stojnicah s starinami naletel tudi na ameriško alpsko smučarko Julio Mancuso. "Uživam na olimpijskih igrah," je dejala smučarka, ki ima doma tudi zlato olimpijsko kolajno. Takšne na "Silk marketu" res ne moreš kupiti.