Slovo od press centra

Čeprav je novinarsko spremljanje olimpijskih iger vsekakor častno, pa gre po drugi strani tudi za zelo naporen in nadvse obsežen projekt. Zato ne čudi, da le redko kateri predstavnik sedme sile obžaluje bližajoči se konec iger 29. olimpijade. Od številnih prizorišč, ki bodo ostala v spominu, smo se že poslovili, danes pa sem verjetno zadnjič obiskal tudi osrednji medijski center, ki ga v Pekingu vsi poznajo po kratici, s katero pri izgovorjavi še Kitajci nimajo nikakršnih težav – MPC.

Pekinški center za novinarje je bil vsakodnevno križišče številnih poti, vstopna točka na avtobuse do vseh prizorišč in za mnoge prostor, v katerem so preživeli glavnino kitajskih dni. Prav zaradi tega dejstva so pri organizacijskem odboru poskrbeli za prav posebno ugodje vseh akreditiranih novinarjev. Poleg velikanske delovne sobe so v mogočni stavbi prostor namenili še trem restavracijam, knjigarni, trem barom, pošti, trgovini, banki … Še celo za tiste, ki so si med igrami zaželeli spremeniti frizuro, so poskrbeli. Najbolj zahtevni so imeli na voljo celo fitnes in masažo. Kitajci so torej tudi na tem področju želeli nadgraditi standarde in ponuditi nekaj več.