V slovenski družbi

Ena izmed rednih novinarskih konferenc OKS, na kateri so se slovenski sedmi sili, ki poroča z olimpijskih iger, predstavili deskarji, smučarja prostega sloga in umetnostna drsalka, je potekala v slovenskem kulturnem domu v Vancouvru.

Uradni del na tem mestu niti ni pomemben ali omembe vreden. Sledilo mu je namreč srečanje s kanadskimi Slovenci. Zgolj v Vancouvru jih po zadnjem popisu prebivalstva živi kar 2500. Od tega jih je v društvo Slovencev vključenih kar štiristo. Približno petina pa se je tokrat zbrala in pozdravila predvsem del slovenske olimpijske odprave in visokega gosta, ministra za šolstvo in šport. ''Ne najdem besed, s katerimi bi opisala, kako prijetna so takšna srečanja,'' je razlagala Andreja, ki v Kanadi živi že dobrih 30 let, in si je ob Pacifiškem oceanu ustvarila tudi družino. Del le-te se je vključil tudi v prikupen kulturni program, s katerim so Slovenci pozdravili svoje rojake. Pevski zborček je dokazal, da slovenska pesem na tem koncu Severne Amerike ne bo zamrla, trio s harmonikami pa je z Avsenikovimi melodijami krepko zmanjšal kilometrsko razliko me državama.

Vsak izmed Slovencev v Kanadi nosi svojo zgodbo. Nekateri so se preselili zaradi študija, drugi zaradi službe, tretji zaradi partnerjev, del zgodb pa je povezan tudi z manj prijetnimi selitvami. ''Smo ponosni na slovensko kri, zato se radi srečujemo. Veliko nam pomenita slovenska glasba in hrana. Takšna druženja so tudi lepa priložnost za izmenjavo besed. Seveda, v slovenščini,'' pravi Vilko Maček, tajnik društva, ki za jezik skrbi tudi kot učitelj. ''Tokrat nam je še posebej toplo pri srcu, saj gostimo tudi naše športnike. Za njih stiskamo pesti, veliko pa nam pomeni, da jih lahko gostimo,'' še dodaja gospod Maček, ki je vesel, da pripadnost čutijo tudi najmlajši rodovi.