V znamenju Petre in Tine

Olimpijske igre vselej prinašajo pestro paleto vtisov. Deževni Vancouver ni bil izjema. Kar šestnajst tekmovalnih dni s slovenskimi nastopi je postreglo s številnimi zanimivimi dogodki, uspehi, razočaranji, junaki in zgodovinskimi zgodbami. Preletimo jih na nekoliko drugačen način …

Najboljša slovenska alpska smučarka se je v olimpijski sezoni ''le'' dvakrat zavihtela na oder za zmagovalke tekem svetovnega pokala. A najboljše predstave je hranila za ključne trenutke. V Whistlerju je po zadržani smukaški predstavi že v superkombinaciji odločno pogledala proti stopničkam. Sledili pa sta pravljici v suprveleslalomu in veleslalomu. Mazejeva je z dvema srebrnima medaljama skočila na sam vrh lestvice najuspešnejših slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah.

Petra Majdič je pred igrami veljala za najmočnejše slovensko železo v olimpijskem ognju. Mnogi so ji pripisovali kar tri kolajne, igre je končala z eno. Bronaste barve, a zlatega sijaja. Brinjčanka je namreč med ogrevalnim tekom zdrsnila v jarek in si pri tem, kar je pokazala šele popoldanska preiskava, zlomila pet reber in poškodovala pljuča. Vseeno se je podala na štart, se z mukami prebila do finala in na koncu pritekla do tretjega mesta.

Obetavni skakalec kranjskega Triglava bo šele septembra zajadral v polnoletne vode, zato je bil njegov debitantski nastop predvsem idealna priložnost za kopičenje izkušenj. A nadarjeni mladec v Kanado ni odpotoval le po spominke in trening. Kot najmlajši v konkurenci je na srednji skakalnici navdušil s sedmim mestom, razkošen talent pa je potrdil tudi na veliki napravi. Navdušil je predvsem z odlično psihološko pripravljenostjo, njegov nastop pa je tudi svarilo trenerjem, naj pazijo nanj.

Le malo je manjkalo, pa bi imela Slovenija dobitnika olimpijske kolajne tudi v biatlonu. Večkrat je bila podvigu blizu izjemno stabilna Teja Gregorin, odru za zmagovalce pa se je najbolj približal Klemen Bauer. Vojak iz Ihana je spretno izkoristil vremensko loterijo v šprintu ter z ugodno štartno številko pritekel do četrtega mesta. Od popolnega presenečenja in senzacionalne kolajne so ga ločile dobre tri sekunde.

Tržiški specialist za hitri disciplini je na svoje tretje olimpijske igre pripotoval s prvim, petim in četrtim mestom na zadnjih treh prizoriščih svetovnega pokala. A v sneženem Whistlerju nikakor ni našel pravih občutkov. Že na treningu je zaman iskal pravo linijo, s sklonjeno glavo pa je nato zapuščal tudi tekmovanja. Po le 28. mestu v smuku se je hudoval nad napačno izbiro smuči, v superveleslalomu pa je odstopil. Najboljši rezultat je naposled dosegel v superkombinaciji, kjer je bil 27.

''Očitno nekdo ali nekaj želi, da je moja pot drugačna,'' je po nezgodi pred tekaškim šprintom dejala Petra Majdič, ki je z junaškim nastopom in osvojeno kolajno ganila tudi mednarodno javnost. To dokazuje nagrada Terryja Foxa, ki jo je pred vrnitvijo v domovino prejela slovenska tekačica. Omenjeno priznanje se podeljuje športnikom za pogum in požrtvovalnost.

Tina Maze in Petra Majdič sta se poslovili s prisrčnim objemom v slovenski hiši v središču Whistlerja. Še pred tem pa sta se šef Tinine ekipe Andrea Massi in Petrin serviser Gian Luca Marcolini dogovorila za zanimivo avanturo. Ekipi obeh tekmovalk se bosta po sezoni sprva z alpskimi smučmi spustili po smukaški progi v Cortini d'Ampezzo, sledil pa bo tekaški maraton do Dobiacca.