Zapravil je osem zaključnih žogic, popravil sodnika in izgubil

Primorec v Azerbajdžanu izžareva ogromno samozavest. Ali jo je prejel, ko je bil izbran za zastavonošo na slavnostni otvoritvi, ni prepričan. Večjo veljavo bi dal razlogu, da si jo je dvignil zaradi izjemnih predstav, ki so skoraj na robu popolnosti.

V drugem krogu je 23. igralca na svetu, Avstrijca Roberta Gardosa, ugnal s 4:1. S tem se mu je maščeval za poraza na zadnjih medsebojnih tekmah, na katerih je zapravil zaključni žogici za zmago in ostal praznih rok.

V Bakuju je v petem nizu vodil z 10:8, nato zapravil dve zaključni žogici, v nadaljevanju pa se je uresničilo pravilo, da gre v tretje rado.

Sodnik mu je dosodil zmago, a ga je popravil

Novogoričan, rojen pred več kot tremi desetletji v Jajcu v Bosni in Hercegovini, se spominja neslavnega rekorda, ko je izgubil dvoboj, na katerem je imel kar osem zaključnih žogic.

"Osem jih je bilo, da. To je moj rekord. Takrat sem igral proti tretjemu igralcu sveta Chiangu Peng-Lungu iz Tajvana in izgubil tekmo. Ko sem imel osmo zaključno žogico, se je žogica tekmeca dotaknila roba mizice, a sodnik tega ni videl. Dosodil mi je zmago, a sem pošteno priznal, da sem izgubil točko. To je upošteval, pozneje pa sem izgubil dvoboj. Leta 2003 sem zaradi tega prejel slovensko fair play nagrado. Ostala mi je vsaj čast, če sem že zaradi poštenosti izgubil nekaj dolarjev," se je nasmehnil slovenski zastavonoša, ki od evropskih iger iz dneva v dan pričakuje več.

Ko smo končali pogovor z Bojanom, se mu je približal angleški novinar, ki ga je zanimalo marsikaj v povezavi s prihodnjim dvobojem, ko mu bo na drugi strani stal najboljši Anglež Drinkhall. Otočan je pred tem z žalostnim obrazom poslušal naš pogovor, nato pa slovenskemu reprezentantu zaupal, da ne govori slovensko in da bi pogovor z njim opravil v angleščini.

Bojan, vedno pripravljen na šalo, sploh pa po tako dobrih predstavah, kot jih prikazuje v Bakuju, mu je odvrnil, da ni težav, a da je njegova angleščina podobna kakovosti nemščine, ki jo je nekdaj govoril Giovanni Trapattoni. Mislil je na obdobje, ko je bil izkušeni italijanski nogometni trener na čelu Bayerna in je bil zaradi kaotičnih struktur v nemščini izrečenih stavkov tarča javnega posmehovanja.

Dnevno za prevoz porabi tudi do osem ur

Trapattoni je bil svoj čas tudi legendarni trener Juventusa, to pa je klub, za katerega stiska pesti Bojan. V četrtek bo zanj stiskalo pesti ogromno Slovencev. Nekateri bodo tudi na tribunah v dvorani. V sredo je zanj navijalo vsaj 20 rojakov, kolegov športnikov in predstavnikov Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).

"Vse je bilo zeleno-modro. Krasno. Lahko sem pokazal, kaj znam, in nisem bil prepuščen samemu sebi. Če imam podporo, mi je lažje. Kaj bi dal, da bi bila jutri celotna dvorana zeleno-modra," se je zamislil in se potem, tako kot že desetkrat med pogovorom, prešerno nasmehnil.

Zaradi natrpanih treningov in malce daljših voženj od atletske vasi do dvorane si v Bakuju ne more privoščiti, da bi se tudi sam večkrat prelevil v vlogo navijača. "Gledal sem le telovadca Bertonclja, je pa tudi res, da med njegovo vajo ne smeš glasno navijati. Drugače pa sem v usklajenem trening ritmu. Žal imam določene težave s prevozom. Vozimo se eno uro do dvorane pa nazaj in če hočeš narediti trening ali pa dva, ti to vzame dnevno osem ur. To ni prijetno. Upam pa, da ne bom imel priložnosti iti na nobeno drugo tekmo, ker bo to pomenilo, da bom igral tekme do konca," je predstavil predlog, pod katerega bi se podpisal vsak njegov ljubitelj.

Če bi osvojil turnir na evropskih igrah, bi si že zagotovil nastop na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. V Bakuju igra v "olimpijski" formi …