ZDA zasmehujejo Kanado

Kanadsko olimpijsko ekipo hudo bolijo zmerjanja časnikov, ki o njihovem neuspehu pišejo pod naslovi Veliki načrti Kanade potopljeni v blato, ali Oh, ne, Kanada, Opitost z zlatom izostala, Pričakovanja izpuhtela, Tarnanje namesto zlata, dvom namesto poplave kolajn.

''So te igre preveč za Kanado,'' se sprašuje dnevnik National Post in nemudoma ponuja odgovor: ''Takšen je vsaj občutek.'' Domišljave napovedi o ponovnem prevzemu prestola v zimskih športih so klavrno propadle. Za preostali del iger pa je zdaj povrh napovedan še dež.

Že pred zgodovinskim polomom ob izidu 3:5 v hokeju na ledu proti ZDA, prvim po 50 letih na zimskih olimpijskih igrah, je vodja kanadskih olimpijcev Michael Chambers priznal, da so zgrešili cilj. Toliko želeno prvo mesto na lestvici najuspešnejših držav na igrah ni več dosegljivo.

Predsednik Kanadskega olimpijskega komiteja (COC) kljub temu upa na srečen konec in na to, da bo Kanada do konca ZOI vknjižila 11 do 13 zlatih kolajn. Predvsem naj bi bile možnosti v curlingu, hitrostnem drsanju in hokeju. V idealnih razmerah bi morali zbrati skupaj 23 kolajn. Cilj petletne iniciative, poimenovane ''Own the Podium'' (Dokoplji se do zmagovalnega odra), ki se je predstavila precej “nekanadsko” agresivno, je bilo sicer 35 kolajn. To ambicijo je potem COC nekoliko znižal: kolajn naj bi Kanada osvojila vsaj toliko kot leta 2006 v Torinu, ko so kanadski tekmovalci osvojili rekordnih 24 olimpijskih odličij.

''Všeč mi je srebro, srebro mi pristaja bolje kot zlato – ne, ne, to je le šala,'' je po osvojenem drugem mestu na 1500 metrov izjavila kanadska hitrostna drsalka Kristina Groves. Zlato je bilo sicer načrtovano. Za njenega kolega iz ekipe Dennyja Morrisona je bila akcija ''Own the Podium'' celo kriva za njegovo klavrno deveto mesto na 1500 metrov: ''Prevelik pritisk.''

Glavna favoritinja Melissa Hollingsworth je milo jokala, ko se je uvrstila na peto mesto v skeletonu in se opravičevala pred vključenimi kamerami, češ ''domovino sem pustila na cedilu''. Dan po tem neuspehu je v postelji ostala kar do petih popoldne.

Solze Hollingsworthove so simbolične za te igre: tekmovalci kot da so po smrti gruzinskega sankača Nodarja Kumaritašvilija od samega začetka morali tekmovati proti pokvarjenemu ozračju. Dogajanje v Vancouvru obremenjujejo manjše nesreče in velike drame. Nazadnje je nepričakovano umrla mati kanadske ljubljenke, umetnostne drsalke Joannie Rochette, in to tik pred začetkom tekmovanja. V ponedeljek je srce odpovedalo srce enemu od voznikov avtobusa, ki je prevažal olimpijce in goste.

Ob športnih razočaranjih pa se je povrnil tudi manjvrednostni kompleks Kanadčanov v odnosu do nepriljubljenih sosedov, do ZDA. Zloba ameriških asov je za gostitelje še posebej boleča. ''Dajemo v najem zmagovalni oder'', se ameriški športniki norčujejo iz velikega kanadskega projekta. Ameriška olimpijska ekipa ima po 54 od 86 končnih odločitev zaenkrat 25 kolajn.

Kanadski zvezdniki so le desetkrat slavili osvojitev dragocenih kovin, v majhno tolažbo jim je bila le ponedeljkova zlata kolajna Tesso Virtue in Scotta Moira, umetnostna drsalca v plesnih parih. ''Tudi obvladovanje pritiska sodi med olimpijske discipline,'' je priznala olimpijska zmagovalka v hitrostnem drsanju Christine Nesbitt iz Calgaryja. Minister za šport Gary Lunn pa še ni pojasnil, ali bo akcija ''Own the Podium'' v zmanjšani obliki potekala tudi še po igrah.