NK Maribor
Četrtek, 25. 2. 2021, 7.00
3 leta, 2 meseca
Od Viška boli glava (23.)
Ozadje večera, ko so v Mariboru padale glave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,30
4
Oliver Bogatinov je po manj kot letu dni končal svojo mariborsko zgodbo, ki je bila že od začetka obsojena na neuspeh. Odločitev o njegovi odslovitvi je bila sprejeta nepremišljeno in je potrdila, da je Maribor žrtev svoje uspešne preteklosti in tudi človeka, ki je za njo poskrbel.
Kar 16 lovorik, od tega polovico prvenstvenih, dve ligi prvakov in tri lige Europa, v vsega desetletju Maribor skorajda nikoli več ne bo doživel. Malo zato, ker bo že z naslednjo sezono možnost za evropske podvige za slovenske in njim podobne klube iz regije minimalna. Malo tudi zaradi močne Olimpije, Celja, Mure in še nekaterih vse močnejših slovenskih prvoligašev, če z evropskega skočimo na domač teren.
Predvsem pa se to ne bo ponovilo, ker so bili rezultati, ki jih je v svojih 13 letih dosegal Zlatko Zahović in so zahtevnemu mariborskemu občinstvu postali vsakdanji, vse prej kot taki. Ne nevsakdanji, bili so nenormalni. Zahović je v Ljudskem vrtu ustvarjal čudeže in marca lani, ko je odšel, tam pustil velike čevlje.
Obul jih je Oliver Bogatinov, ki mu ob odvezanih nekaj številk prevelikih bulerjih ZZ Topa že tako ni bilo lahko. V roke je dobil ekipo s pogodbami za tekme proti Liverpoolu, Chelseaju, Tottenhamu in Sevilli, izkazalo pa se je, da Maribor svoje nogometaše v zadnjih letih plačuje predvsem za obračune z Olimpijo, Domžalami, Muro in Celjem, če naštejemo samo najboljše v slovenski ligi. Za nameček so ga v mariborski garderobi pričakali številni izkušenejši nogometaši, ki na trgu ne obljubljajo dobička.
Marca lani, po največjem pretresu v novejši zgodovini Maribora, za katerega je poskrbel en sam človek, so se mnogi spraševali, kaj se bo zgodilo, ko bo iz kluba odkorakal Zahović. Odgovor so dobili kmalu. Ustavil se je svet. Udarila je koronakriza, velika neznanka za vse, seveda tudi za Bogatinova. Ne, niti kaos, ki je nastal ob največji svetovni pandemiji zadnje dobe, mu dela zagotovo ni olajšal.
Malo za tem je Bogatinov, v primerjavi s svojim slovitim predhodnikom nogometni neznanec, naletel še na Zahovićevo dobrodošlico in "tople" besede, ki jih je najpomembnejši akter najpomembnejšega obdobja v zgodovini kluba izrekel v odmevnem intervjuju za Sportal.
"On bi moral biti pomočnik Saši Gajserju, kajne? Tako bi moralo biti, potem pa so to v klubu spremenili. Težko ga ocenjujem. Lahko ocenjujem Mirana Pavlina ali Darka Milaniča. Ljudi, ki so bili v ligi prvakov ali ligi Europa. Lahko rečem le, da je priden fant, ne morem pa ocenjevati nekoga, ki nima evropske tekme. Je razumen in priden, želim mu vse najboljše, a težko odločam, ali je dober ali ne," je v svojem slogu o njem takrat zelo podcenjevalno dejal Zahović, čigar beseda bo imela v Mariboru vedno veliko, največjo težo.
Bogatinov, začetnik v vlogi športnega direktorja, ki ga je v Ljudski vrt leto pred tem v klub pripeljal prav Zahović, je z odvezanimi čevlji, v ohlapnih hlačah in z nahrbtnikom, polnim težkih kamnov, krenil na svojo mariborsko pot. Kaj je na njej naredil? Plus je bilo predvsem njegovo kadrovanje v težkih časih. Če ne zdaj, utegnejo to v Mariboru ugotoviti v prihodnosti.
Vrnil je mladega mariborskega sina Aljoša Matka in ga po ekspresni uveljavitvi, kar dokazuje tudi nagrada navijačev, s podpisom dolgoročne pogodbe priklenil na klub, ki utegne z njim v prihodnosti močno zaslužiti. Podobno kot z Žanom Kolmaničem, ki se je prav tako uveljavil v tej sezoni. Oba sta postala mlada slovenska reprezentanta.
"Kolikor denarja, toliko glasbe," pravijo. Bogatinov denarja ni imel, a je tudi s prazno denarnico v dveh prestopnih rokih v Ljudski vrt prinesel kar nekaj dobre "glasbe". Brez odškodnine je pripeljal Jana Repasa, nogometaša z izkušnjami iz prve francoske lige in članske reprezentance, ki je pri 23 letih zagotovo zanimiv za nadaljnjo prodajo. Če bo zabijal take gole kot včeraj v Sežani, že kmalu.
S statusom posojenega nogometaša se je v klub vrnil Jan Mlakar. Tudi on je proti Taboru z dvema goloma hitro spomnil, kaj in kdo je. Vratar Ažbe Jug, v klub je prav tako prišel zastonj, je zanesljivejši od svojega predhodnika Kenana Pirića. Majico Maribora je brez plačila odškodnine oblekel še Ilija Martinović, ki je bil kot član Aluminija eden najboljših branilcev lige.
Bogatinov je veliko kadroval tudi v obratni smeri in sprostil precejšen del klubskega proračuna, ki ga v največji meri predstavljajo plače nogometašev. Te pa so (bile) v Mariboru precej "težke". Po odhodih Luke Zahovića, Jasmina Mešanovića, Mitje Vilerja, Aleksandra Rajčevića in Nardina Mulahusejnovića so postale veliko manj obremenjujoče. Nove pogodbe, ki jih je Bogatinov podpisoval v koronačasu, so precej nižje od prejšnjih. In predvsem so "zavarovane". V veliki meri so namreč vezane na število in uspešnost nastopov posameznika.
Mladost? Ni povsem res, da je zdajšnja ekipa Maribora v povprečju pet let mlajša od lanskoletne, kot je Bogatinov zapisal v svojem sporočilu za javnost. Kalkulator in zapisniki tekem iz te sezone, upoštevali smo samo igralce z več kot tisoč odigranimi minutami, pravijo, da je nogometaš Maribora 2020/21 v povprečju star 26,4 leta. V sezoni 2019/20 je bilo povprečje nekoliko višje (26,9), sezono pred tem, ko Bogatinova še ni bilo v pisarni športnega direktorja, je bila ekipa, zanimivo, prav tako v povprečju stara 26,9 leta. Že poleti, ko pogodbe potečejo številnim izkušenejšim nogometašem, bi lahko videli večji val mariborskega nogometnega pomlajevanja.
Preverimo za konec še najpomembnejše - rezultate. V prejšnji sezoni je bil Bogatinov s svojim prvim trenerskim izborom Sergejem Jakirovićem blizu naslova in ga izgubil z dvema nepričakovanima porazoma v zaključku sezone. Toda na 11 tekmah, odkar sta v klub prišla Bogatinov in Jakirović, je Maribor osvojil isto število točk kot prvak Celje, 24, in sedem več od Olimpije, ki je ob koncu prvenstvene sezone z istim številom točk kot Maribor pristala na tretjem mestu.
Že na začetku nove sezone je Maribor doživel velik evropski šok. Iz Evrope ga je na prvi stopnički nepričakovano izločil severnoirski polamaterski klub Coleraine. Po zgolj eni tekmi. Če bi Maribor, tako kot smo bili vajeni v "prejšnjem" življenju, odigral dve, bi najverjetneje napredoval. Tako pa je v tekmi, v kateri je imel več kot trikrat več strelov proti golu od tekmeca (26 proti osem), izpadel. Po enajstmetrovkah. Evropska sramota je, Bogatinov je ostal zvest mariborski navadi, odnesla Jakirovića. Na njegovo mesto je prišel Mauro Camoranesi.
Nogometni velikan svetovnega renomeja, pred katerim se skrije tudi Zahović, je med navijače vnesel veliko evforijo. Na trenutke se je zdelo, kot da bi v Ljudski vrt prišel leta 2006. Kot nogometaš. Pa ni, ampak kot zelo neizkušen, še nedokazan trener. Nikakor pa ne to, kar je v očeh velikega dela navijačev danes postal - šarlatan. Na to, da je trenerskega posla vešč, je opozoril že v Sežani. V Mariboru je bil po prvi polovici sezone na vrhu in v igri za lovoriko tudi v pokalu, kar je še danes. Za nameček v sezoni, v kateri dlje čase ne more računati na dva od pomembnejših akterjev ekipe, huje poškodovanega Nemanjo Mitrovića in huje kaznovanega Martina Mileca.
Potem so se zgodile nesrečne priprave v Turčiji, izbruh okužb z novim virusom in začetek drugega dela sezone. Maribor je najprej v spektakularni tekmi remiziral s 3:3 proti Domžalam, potem pa z 1:1 še proti Bravu. Proti ekipama, ki v letošnjem letu za zdaj kažeta najboljšo formo in še nista izgubili, ni izgubil. V soboto se je zgodil poraz proti Celju, ki je pomenil konec.
Medtem je v Maribor prav na povabilo Bogatinova, ki je v človeku, vajenem največjih uspehov iz najlepših časov Zahovića, videl veliko dodano vrednost, prišel Marko Šuler. Nesporni nogometni velikan, eden stebrov slovenske uvrstitve na svetovno prvenstvo in dvakratnega mariborskega preboja v ligo prvakov, ki se je že nekaj časa smukal okoli kluba, je hitro stopil v ospredje. Precej glasneje, kot je pričakoval Bogatinov, zato ga je ta zaradi domnevnega degradiranja trenerskega štaba suspendiral. Potem je v torek dopoldne naposled Šulerja obvestil, da z njim ne misli več sodelovati in si malo pozneje z zanimanjem ogledal novinarsko konferenco Camoranesija pred tekmo s Taborom. Izbuljeno pa pogledal, ko je zvečer ugotovil, da je izgubil službo.
Po velikem poku med športnim direktorjem in njegovim pomočnikom je pred gostovanjem v Sežani, kjer je Maribor v zadnjih treh tekmah doživel tri polome, zavladala panika. Ob vse bolj nezadovoljnih navijačih, katerih utrip se danes bolj kot kadarkoli meri v zapisih na družabnih omrežjih, so v vodstvu kluba ekspresno, v nekaj urah sprejeli "premišljeno" odločitev. Športnega direktorja so zamenjali z njegovim pomočnikom, ki se je v klub vrnil mesec pred tem. Bogatinov je dan za tem, v za slovenski nogometni dialog nevsakdanje iskrenem zapisu, kot glavnega krivca za svoj odhod pokazal na Šulerja. Ta je ostal pri besedah, ki smo jih v nogometnem svetu vajeni. "Ne bi rad pogreval stvari za nazaj," je povedal.
Podobno skrivnosten je bil tudi njegov mariborski mentor, s katerim sta sodelovala pet let in pol. Zahović se je v zadnjem letu glede Maribora v javnosti oglašal pogosto. Jakiroviću je z besedami o avtocesti, ki naj bi jo imel Hrvat na poti do naslova, prinesel dodaten pritisk. Camoranesija je označil za slabega trenerja in ga, podobno kot njegovega nadrejenega, očrnil pred številnimi navijači Maribora. Zdaj, ko se je v enem dnevu zgodil velik pretres, je ostal tiho. "Zadeve ne bi komentiral, mislim, da ni potrebe po tem. Želim pa klubu vse dobro," je dejal v nekajsekundnem pogovoru za Večer.
Na koga je Bogatinov ciljal, ko je v svojem poslovilnem nagovoru navijačev Maribora omenjal konstantne sile, ki naj bi delovale izven uradnega dela kluba in rušile red, verjetno ni treba poudarjati ...
4