"Če bo vse prav in bo vreme zdržalo, bo fantastično gorel!"

Eden mogočnejših kresov, ki bodo zažareli na predvečer praznika dela, bo tudi desetmetrski kres v obliki piramide, ki bo 30. aprila z oranžno-rdečim sijem osvetlil Malo Polano nad vasjo Križe.

Tradicija kresovanje je v Križah prisotna že več kot 30 let. Najprej je kresovanje organizirala krajevna skupnost, nato je zanj skrbela neutrudna mladina, pred dobrimi desetimi leti pa so zadeve v svoje roke vzeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Križe. Med njimi je tudi Grega Kokalj, ki je nekakšen neformalni organizator kresovanja, ki poskrbi za vse, od tega, da se za kresovanje razve širom in daleč, do nakupa hrane in pijače, ki bo šla zvečer ob kresnem ognju prav gotovo za med.

Lesa je letos na pretek Medtem ko so se kriški gasilci prejšnja leta morali precej potruditi, da so prišli do lesa, jim je letošnji žledolom naredil precejšnjo uslugo. "Več let smo se spopadali s težavami pri zagotavljanju lesa, brez donatorjev izvedba kresovanja skorajda ne bi bila mogoča, no, letos pa je lesa na pretek," je ob vznožju impozantnega deset metrov visokega kresa, ki so mu dva dni pred kresovanjem manjkali le še lepotni popravki, za Planet Siol.net vzneseno pripovedoval Kokalj. Dolga leta so za lesne usluge naprošali kmete, zadnja leta pa jim je prisluhnila grofica Born, lastnica večjega deleža tržiških gozdov, ki je prevzela vlogo donatorja in ki je seveda med povabljenci na letošnje kresovanje.

18 kubikov zunaj in 30 notri "Capo di banda" oziroma kar avtor postavitve kresa na Mali Polani nad Križami je izučeni čevljar Zlatko Kamič, ki ocenjuje, da je v obodu piramide zbranih približno 18 kubikov hlodovine, "kar je recimo toliko, kot jo potrebujete za gradnjo ostrešja ene hiše. Še več materiala je v notranjosti piramide, kjer je natrpanih približno 30 kubikov vej, hlodov in preperelega lesa," našteva Kamič. "Če bi imeli le veje, bi kres pogorel v eni uri, tako pa bo gorel vse do jutra," je prepričan oblikovalec kriških kresov, ki tako debele in kakovostne hlodovine, v bistvu kar idealne, s kakršno so razpolagali letos, ne pomni.

"Gorelo bo!" Vsega hudega in nepričakovanega vajene gasilce muhasto aprilsko vreme ne moti, v to, ali bo kres gorel ali ne, niti najmanj ne dvomijo. "Gorelo bo!", je odločen Kamič. "Piramido bomo polili z nafto in prižgali s plinskim brenerjem, potem pa se bo postopoma vnela. Če bo vse prav in bo vreme zdržalo, bo fantastično in kres bo dolgo gorel."

V 30 letih so kresovanje le enkrat prestavili Da bi prireditev zaradi padavin odpadla, ne skrbi nikogar. V 30 letih, kolikor traja tradicija kresovanja v Križah, se še ni zgodilo, da bi prireditev odpadla, le enkrat se je pripetilo, da so kresovanje zaradi slabega vremena prestavili na naslednji dan, praznik dela, kar se je na koncu izkazalo za posrečeno potezo, saj jim je bilo naklonjeno tako vreme kot številni obiskovalci, ki so večer prej ostali brez kresa. Ob drugi priložnosti pa bi jim jo skoraj zagodla prepoved kurjenja v naravi, a so odgovorni prepoved umaknili prav na dan pred praznikom dela in "nam dali "žegen", da se lahko kuri. Ampak samo na ta večer," se spominja Kamič. Vsako leto je drugačen Kriški kres je vsako leto drugačen, ponosno pove njegov "designer", ki ga preseneča, ko kateri od obiskovalcev navrže, da kres ni takšen kot lani. "Seveda ni nikoli enak, prilagajamo se materialu, ki ga dobimo," pojasnjuje Kamič, vodja postavitve kriškega kresa.

Pri postavitvi kresa sodelujejo vsi gasilci PGD Križe, tisti bolj izkušeni so na pomembnejših položajih, na sami piramidi. "To ni šala," opozarja Kamič. "Poznati moraš logiko postavitve, statiko, kres se mora podirati navznoter in se ne sme prevrniti. Pomembna je tudi razporeditev lesa po debelini, vedeti moraš ali je les preperet ali ne, hlodovinoi moraš nagibati navznoter," razlaga Kamič, ki se je letos odločil za izjemo pri postavitvi. "Spodnje štiri vrste sem postavil v enaki velikosti 4x4 metre, za vsak primer pa sem hlode zavaroval in sicer tako, da so spodaj speti med seboj. Sicer vemo, da se spodnje vrste zadnje podrejo, ampak ničesar ne želimo prepustiti naključju."

Varnost je na prvem mestu Da bodo vsi scenariji pod nadzorom in bo poskrbljeno za vse varnostne normative, bodo skrbeli kar tisti, ki kres postavljajo, kriški gasilci. Ti bodo v bojnih uniformah ob ogradi okrog kresa, kot požarna straža ves večer bdeli nad tem, da se kresu kdo od obiskovalcev ne bi preveč približal, prav tako pa bodo tudi oni tisti, ki jim bo pripadla čast prižiga ognja.

Primeri, ko so jih prehiteli nepridipravi Pričakujejo, da bo kres gorel do jutra, vse do zadnjega plamena bo zanj skrbela požarna straža. "Za vsak slučaj, lahko se najde kdo, ki mu kaj neumnega roji po glavi. Ravno zato na kres pazimo že dve noči prej, kaj pa veš, kaj vse se lahko zgodi. Poznamo primere, ko so kres skurili že prej," razlaga Kamič.

40 parov pridnih rok v kombinaciji z gozdarsko mehanizacijo Kriški gasilci so kresno piramido postavljali 4 dni, od jutra do večera. Če bi delo opravljali samo na roke, tako kot je to potekalo nekoč, bi jim zagotovo vzelo teden dni. S traktorji in gozdarsko mehanizacijo je delo precej lažje in hitreje opravljeno, a še vedno so potrebovali približno 40 parov pridnih rok, ki so poprijele za sleherno vejo.

V pričakovanju 30. aprila "Piramida je zdaj že skoraj končana. Manjka samo še smreka na vrhu, tako kot se to spodobi pri gradnji hiše, enakomerno požagani hlodi in smrekove veje med odprtinami za okras, in kres bo končan," ponosno našteva Zlatko Kamič, vodja postavitve kresa na Mali Polani, ki sodi med najbolj priljubljena in obiskana kresovanja na Gorenjskem. V vsej svoji lepoti bo zažarel v sredo, 30. aprila ob 20. uri.

Alenka Teran Košir